ANG: metre, meter (ameriški); NEM: Metrum; FR: mètre; IT: metro.
ET: Grš. métron = ♦mera♦, pesniška stopica (‹KLU›, 476).
KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je meter osnova za tvorbo raznih drugih, specifičnih pojmoGL: ♦heterometer♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦, ♦variabilni meter♦.
KR: Meter kot osnovo moramo razlikovati od »-metrije« (npr. v ♦ametriji♦, ♦heterometriji♦, ♦polimetriji♦) in ♦metrike♦ (npr. v ♦heterometriki♦, ♦polimetriki♦, ♦spremenljivi metriki♦), ker te osnove niso sopomenke metra. Pridevnik od meter je »metrski«, ne pa »metrični«, ker »metrični« izhaja iz ♦metrike♦. Zato je napačno: ♦metrična disonanca♦ (namesto ♦metrske disonance♦), ♦metrična modulacija♦ (namesto ♦metrske modulacije♦), »heterometričen« (namesto »heterometrski«), »polimetričen« (namesto »polimetski«).
Meter je skoraj sopomenka za ♦mero♦, je pa koristno biti pozoren na pomensko diferenciacijo med metrom in ♦mero♦, ko je to potrebno. ♦Mera♦ je namreč predvsem določilo takta – o tričetrtinski ♦meri♦ se lahko govori kot o tričetrtinskem taktu – vse take oznake takta pa sodijo pod meter kot njegove metrske različice. Meter se od ♦mere♦ najbolj razlikuje v tistih pojmih ♦glasbe 20. stoletja♦, ki so izpeljani iz metra kot osnove: ♦heterometer♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦, ♦variabilni meter♦, nikakor ne morejo biti nadomeščeni z »heteromero«, »multimero«, »polimero« ali »variabilno mero« ker je v teh tvorbah meter veliko boljl natančna osnova.
GL: ♦dodana vrednost♦ = (valeur ajoutée), ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦metrska disonanca♦ = (metrična disonanca), ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦mera♦, ♦multimeter, ♦polimeter♦ = ♦(polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).
PRIM: ♦metrika♦, ♦ritem♦.
‹L›, 359, ‹P›, 183