ANG: combinatoriality.
ET: Lat. combinatio = povezovanje, zveza, od combinare = združiti, spojiti po dva, od predl. cum = skupaj, z, in bini = po dva (‹KLU›, 391, 395); predpona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).
D: »Naziv, ki ga je uvedel skladatelj in teoretik M. Babbitt, za poimenovanje načela konstrukcije ♦dvanajsttonske vrste♦ (ali ♦serije♦), ki jo je prvi uporabil A: Schönberg. V ♦kombinatorični vrsti, seriji♦ se prvih šest not (♦heksakord♦) ♦osnovne oblike vrste, serije♦ lahko kombinira s prvimi šestimi notami ene ali večih njenih transponiranih transformacij (♦transpozicija♦), ne da bi prišlo do podvajanja vrednosti ♦višine tona♦. Isti odnos se uporablja tudi za drugih šest not vsake od dveh ♦oblik vrste♦. V obeh primerih bo dvanajst not, ki jih tvorita ♦heksakorda♦ v paru, različnih vrednosti ♦višine tona♦. Ta lastnost je posebej pomembna pri vertikalnem povezovanju ♦vrst♦ (ali ♦serij♦), ker ne dovoljuje ponavljanja ♦višin tonov♦ v veliki bližini. Obstajajo tri možnosti kombinatoričnosti: 1. med ♦osnovno obliko vrste, serije♦ in nekega njenega ♦obrata♦ (drugi ♦hekstakord♦ bo ♦obrat♦ prvega). 2. med ♦osnovno obliko♦ in ♦rakovim postopom♦ (vsaki ♦heksakord♦ bo sam svoj lastni ♦obrat♦). 3. med dvema ♦transpozicijama♦ (drugi ♦heksakord♦ bo ♦transpozicija♦ prvega) … Ta primer je iz Četrtega godalnega kvarteta (1936) A. Schönberga:«
O = ♦osnovna oblika vrste♦ serije
Ob = ♦transpozicija obrata♦ ♦vrste♦ serije (za čisto kvarto)
(‹FR›, 17).
GL: ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦osni ton♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦.
‹GR›, 52; ‹JON›, 50–54; ‹SLON›, 1434–1435; ‹V›, 145 = vodilka k »12-tone techniques (=dvanajsttonske tehnike« – v množini!)