ANG: comatic scale.
ET: Verjetno od ANG in IT comma = zelo majhen interval (â¹GR6âº, IV, 590â591; â¹BASSâº, I, 610â621)), od grÅ¡. kómma = odsek, od kóptein = udarjati, sekati (â¹KLUâº, 392), vendar s problematiÄno ortografijo, ki bi v ANG morala vsebovati dva m (commatic), kot je v pojmu »commatic temperament (=komatska temperacija)« v â¹OEDâº, III, 545, kjer ortografija z enim m sploh ne obstaja; gl. KR.
D: »(Naziv za) âŠlestvico⊠s 53 âŠtoni⊠v oktavi, ki so jo predlagali futuristiÄni skladatelji okrog leta 1912.« (â¹FRâº, 16)
KR: V konsultirani literaturi o IT glasbenem âŠfuturizmu⊠ni bilo tega pojma. Znano je namreÄ, da so IT futuristi kazali zanimanje za âŠlestvice⊠z âŠmikrointervaliâŠ, tj. z intervali, ki so manjÅ¡i od temperirane male sekunde, ampak, kakor je navedeno v BOSSEUR 1976: 38, to njihovo zanimanje nikoli ni rezultiralo v kakem logiÄnem âŠsistemu⊠(prim. tudi BROWN 1981â1982: 37â41). Busoni, ki je drugaÄe veljal za pomemben navdih glasbenim futuristom, v BUSONI 1956: 45, kritiÄno komentira leta 1912 njihove poskuse, ter tako polemizira z nekim manifestom anonimnega avtorja, ki je spomladi istega leta bil objavljen v pariÅ¡kem Äasopisu La liberté. Tam omenja delitev âŠlestvice⊠na 50 intervalov (ne pa na 53, kakor je omenjeno v D). Prav tako iz istega manifesta citira pojme kot sta »komatski klavir« in »komatski orkester« (= »comatische Klaviere«, »comatisches Orchester« â ortografija je spet z enim m; gl. ET), ne omenja pa âŠlestvice⊠s takim poimenovanjem. Pojma se ne omenja niti v Russolovem pisanju o âŠlestvicah⊠v RUSSOLO 1978: 162â163: » … Zdi se mi nepotrebno dodati, da se lahko po ÅŸelji uporablja diatoniÄna ali kromatiÄna âŠlestvicaâŠ, ker ima lahko v enharmonskem âŠsistemu⊠âŠzvok⊠â âŠÅ¡um⊠katerokoli intonacijo. Enharmonski âŠsistemâŠ, ki vsebuje tudi aktualni diatoniÄni âŠsistem⊠in njegove moÅŸnosti, doda tem moÅŸnostim svoje lastne, ki so neskonÄne. To je glasbeni âŠsistemâŠ, poleg katerega si ni mogoÄe zamisliti zapletenejÅ¡ega, glede na naÅ¡e sedanje poznavanje akustike … KonÄno smo osvojili vse moÅŸnosti. Vse oblike âŠlestviceâŠ, diatoniÄne …, pitagorejske, temperirane, kromatiÄne in enharmonske.« Tudi Pratella ima leta 1911 v svojem »tehniÄnem manifestu o futuristiÄni glasbi« (gl. PRATELLA 1972: 46) »atonalitetni tonski naÄin« za sintezo in izhodiÅ¡Äe »futuristiÄne melodije«, spet v povezavi s tendenco do »enharmonije«, tj. do âŠsistemu⊠z âŠmikrointervaliâŠ, ki so manjÅ¡i od temperirane male sekunde. Pojem »enharmonski âŠsistemâŠÂ« in »enharmonija« sta v tem kontekstu povsem razumljiva, vendar pri Russolu obstaja tudi nenavadna izpeljanska »enarmonismo« (= »enharmonizem«), ki v IT ne obstaja (v â¹BASSâº, II, 133, se nahaja uveljavljen pojem »enarmonia«) katere pomen je precej nejasen (prim. RUSSOLO 1978: 153â163 in RUSSOLO 1978a). Ravno iz preferiranja tega pojma je jasno, da obstaja majhna verjetnost, da so futuristi zavestno nameravali omejiti moÅŸnosti delitve oktave, kakor trdi D. Pojem je torej treba uporabljati skrajno previdno, ker je vpraÅ¡anje, ali so ga futuristiÄni skladatelji sploh vpeljali in uporabljali, kakor trdi D.
GL: âŠbruitizemâŠ, âŠfuturizemâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠintonarumoriâŠ, âŠmikrointervalna lestvicaâŠ, lestvicaâŠ, âŠrumorarmonio⊠= âŠrussolofonâŠ, âŠrussolofon⊠= âŠrumorarmonioâŠ, âŠstrojna glasbaâŠ.