KALEIDOFON

AN: kaleidophon; NEM: Kaleidophon.

ET: Grš. kalós = lep; eîdos = lik, oblika; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: 1) »(Naziv za) zgodnji ♦elektronski glasbeni instrument♦, vrsto ♦elektronskih orgel♦, ki ga je konstruiral Nemec J. Mager kot predhodnika ♦sferofona♦ in ♦partiturofona♦.« (‹FR›, 46)

2) »(Naziv za) napravo za nadzor ♦sintetizatorja♦, ki ga je na začetku sedemdesetih let razvil ♦rock♦-glasbenik D. Vorhaus. Opremljen je, kot ♦električna kitara♦, z vratom, na katerem so namesto strun nameščeni trakovi, občutljivi na dotik.« (‹RUF›, 228)

KR: Glede na napačno datacijo nastanka ♦elektrofona♦ v ‹FR›, 27 (gl. KR ♦elektrofona♦), je vprašljivo, ali je kaleidofon predhodnik ♦sferofona♦ in ♦partiturofona♦, kakor trdi D 1. V ‹GRI›, II, 351, se kaleidofon v smislu D 1 definira le kot »enoglasni elektronski instrument♦ s klaviaturo, ki ga je izumil Jörg Mager«, torej s ♦sferofonom♦ in ♦partiturofonom♦ ga povezuje le ime konstruktorja. (gl. D in KR ♦sferofona♦).

GL: ♦elektrofon♦, ♦elektronski flasbeni instrumenti♦, ♦partiturofon♦, ♦sferofon♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).