ANG: jazz, Jazz 1880; NEM: Jazz, Jazzmusik, afroamerikanische Musikform; FR: jaz, musique de jazz, forme musicale afroaméricane; IT: jazz, musica jazz, forma musicale afroamericana.
ET: Nejasno, v angloameriÅ¡ko-kreolskem jeziku (19. stoletje?) je jazz pomenil: spolno dejanje, usmerjeno silo, hitrost, navduÅ¡enje, hitenje; izvirno razliÄne ortografske verzije: jazz, jass, jaz, jas, ne samo kot samostalnik, tudi kot glagol in pridevnik (HUNKEMÃLLER 1976: 1).
D: »(Naziv za) raznovrstno zbirko slogov v 20. stoletju, preteÅŸno instrumentalnih ter veÄinoma ustvarjenih s strani ameriÅ¡kih Ärncev. âŠSwing⊠in âŠimprovizacija⊠sta osnovi nekaterih slogov, je pa poudarek na âŠzvoÄni barvi⊠edino kar je skupno vsem slogom, ki se imenujejo âŠjazzâŠ, ne glede na to, ali so funkcionalni ali umetniÅ¡ki, popularni ali ezoteriÄni, instrumentalni ali vokalni, improvizirani ali skladani, âŠhot⊠ali âŠcoolâŠ. Jazz se prepleta z drugimi ÅŸanri. Vedno je bil povezan z âŠbluesom⊠… V svoji mladosti je vpijal instrumentacijo, veÄtematsko âŠstrukturoâŠ, ÅŸeli izrazito âŠtonaliteto⊠in âŠritme⊠iz glasbe ameriÅ¡kih koraÄnic in âŠragtimeaâŠ, harmonske âŠbarve⊠iz klavirske glasbe skladateljev, kot sta Debussy in Ravel, melodije in oblike iz ameriÅ¡ke popularne pesmi in âŠritme⊠iz latinskoameriÅ¡kih plesov … Pozneje je vkljuÄil figure za spremljavo in elektronske inovacije v âŠrocku⊠in âŠsouluâŠ, prav tako pa tudi postopke, ki niso pripadali zahodnji glasbi, posebej glede na afriÅ¡ka in brazilska tolkala.« (â¹RANâº, 413â414)
KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG izvirnika, ki od njega odstopajo, so ponujeni kot pojasnilo v â¹BRâº; 236â237. Jazz seveda ni oblika, je kveÄjemu vrsta.
V HUNKMÃLLER 1976: 7, se omenja, da je na zaÄetku Å¡estdesetih let jazz postal uporaben kot tehniÄni pojem. Ne glede na to, celo nasproti dejstvu, da je nastal na koncu 19. stoletja, je eminenten pojem v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ.
KR: D ni izbrana, ker bi bila najboljÅ¡a, temveÄ zato, ker se iz njenih pomanjkljivosti lahko razbere, kako zapleteno je definiranje tega pomembnega pojma v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ. Jazz se razume kot konglomerat slogov, je torej skupni naziv za vse sloge, ki mu pripadajo. Na Å¡tevilnih mestih (ki jih tukaj ni treba navajati) se lahko prebere, da je jazz enostavno eden izmed slogov v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ. V D je nadalje znaÄilno, da se takoj s sloga prehaja na glasbo, ter se namesto o mnoÅŸici slogov govori o mnoÅŸici glasb, ki pripadajo jazzu. Åœe to je dokaz, da definicija âŠjazza⊠kot sloga ni zadovoljiva. Kasneje se sploh ne govori veÄ o slogih, prav tako ne o glasbah, temveÄ o ÅŸanrih, s katerimi se âŠjazz⊠prepleta. Eden izmed njih je âŠbluesâŠ. (Åœe sama trditev, da je zgodnji jazz absorbiral âŠbarve⊠iz Debussyjevih in Ravelovih klavirskih skladb, je sporna, Äeprav to niti ni tako pomembno.) V nadaljevanju se âŠrock⊠in âŠsoul⊠praktiÄno obravnavata kot podzvrsti jazza (kako potem â ali kot njegova sloga, glasbi ali ÅŸanra?!).
Pri nas je v Å¡tevilnih Älankih v â¹MELZ⺠jazz vÄasih razumljen kot pridevnik k samostalniku »glasba (muzika)«, z ortografijo: »jazz-muzika« (»jazz-glasba«) ali »jazz muzika« (»jazz glasba«). To je seveda napaÄno, ker je jazz sam po sebi zadosten pojem za opredlitev glasbe, Å¡e posebej zaradi tega, ker je v slovenÅ¡Äini taka konstrukcija zelo nenavadna, tj. da ima pred drugim samostalnikom vlogo pridevnika.
GL: âŠafrokubaski jazzâŠ, âŠarnÅŸmaâŠ, âŠbackgroundâŠ, âŠbaterijaâŠ, âŠbandâŠ, âŠbeat⊠(D 1), âŠbebop⊠= âŠbop⊠= âŠrebopâŠ, âŠbig bandâŠ, âŠblock chordsâŠ, âŠblue note(s)âŠ, âŠbluesâŠ, âŠblues-IestvicaâŠ, âŠboogie-woogieâŠ, âŠbop⊠= âŠbebop⊠= âŠrebopâŠ, âŠbossanovaâŠ, âŠboston, valse boston⊠(gl. KM), âŠbreak⊠(D 1), âŠcakewalkâŠ, âŠcalypsoâŠ, âŠChicago jazzâŠ, âŠchorus⊠(D 1), âŠcity bluesâŠ, âŠcomboâŠ, âŠcool jazzâŠ, âŠcountry bluesâŠ, âŠCreole jazzâŠ, âŠdirty tones (notes)âŠ, âŠdixielandâŠ, âŠdriveâŠ, âŠEast Coast jazzâŠ, âŠelektriÄni jazzâŠ, âŠfree jazzâŠ, âŠfunk(y), funky jazzâŠ, âŠfusionâŠ, âŠgospelâŠ, âŠhard bopâŠ, âŠharlemski slogâŠ, âŠhillbilly (music)âŠ, âŠhillbilly jazzâŠ, âŠhonky-tonk(y)(-piano)âŠ, âŠhonky-tonk(y)(-music)⊠, âŠhot, hot jazzâŠ, âŠhot musicâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠjam, jam sessionâŠ, âŠjazzrock⊠= âŠrock jazzâŠ, âŠjug bandâŠ, âŠjump, Harlem jumpâŠ, âŠjungle musicâŠ, âŠjungle styleâŠ, âŠKansas City jazzâŠ, âŠlatinski jazzâŠ, âŠleadâŠ, âŠmainstream (jazz)⊠= (jazz glavne struje), âŠmamboâŠ, âŠmodern jazzâŠ, âŠnegro spiritual⊠= (spiritual), âŠNew Orleans jazzâŠ, âŠnew wave⊠(D 2), âŠoff-beatâŠ, âŠold time jazzâŠ, âŠprogressive jazzâŠ, âŠragtime, ragâŠ, âŠrebop⊠= âŠbebop⊠= âŠbopâŠ, âŠrhythm and bluesâŠ, âŠriffâŠ, âŠrock jazz⊠= âŠjazz rockâŠ, âŠsalsaâŠ, âŠscat (singing)âŠ, âŠsekcija⊠(D 2), âŠsimfoniÄni jazzâŠ, âŠskiffle, skiffle band, skiffle groupâŠ, âŠsoul, soul jazzâŠ, âŠstompâŠ, âŠswingâŠ, âŠthird stream⊠= (tretja struja), âŠwalking bassâŠ, âŠwashboard, washboard bandâŠ, âŠWest Coast jazzâŠ.
PRIM: âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹APEâº, 146; â¹BASSâº, II, 595â602; â¹BKRâº, II, 255â257; â¹BKRâº, V, 52; â¹CANâº, 275â276; â¹DGâº, 219â292; â¹EHâº, 155; â¹EINâº, 306; â¹FRâº, 45â46; â¹GRâº, 100â101; â¹GRJâº, I, 580â606; â¹GR6âº, IX, 561â579; â¹HIâº, 224; â¹HOâº, 527â530; â¹IMâº, 189; KNEÅœEVIÄ 1985; â¹Lâº, 287; â¹LAREâº, 812â815; â¹Mâº, 538â541; â¹MGGâº, VI, 1797â1820; â¹MIâº, II, 616â620; â¹MELZâº, II, 256â258; â¹Pâº, 72; â¹RANâº, 413â417; â¹RICâº, II, 499â501; â¹HUâº, 424â426; â¹SLONâº, 1460â1462; â¹Vâº, 367â376