INTONARUMORI

ANG: intonarumori; NEM: Intonarumori; IT: intonarumori.

ET: It. intonare = intonirati, proizvest ton; rumore = šum.

D: »(Naziv za) instrumentarij, ki ga je ustvaril italijanski slikar in skladatelj Luigi Russolo (1885–1947) in je sestavljen iz različno oblikovanih, večjih škatel z zvočniškimi lijaki v katerih so se z mehanskimi ali električnimi sredstvi ustvarjali različni šumi, deloma tudi z mikrointervali.« (‹RUF›, 222)

KM: Izvirni IT-pojem le redko najdemo v prevodu. Če že, potem le kot razlago pomena, npr. v ‹GR›, 97 (»noisemakers«), v BROWN 1981–1982 (»noise instruments«), v ‹H›, 24 (»Geräuschinstrumente«), ali v ‹P›, 320 (»futurist noise-producing instrumet«, »Futuristen-Geräuschinstrument«; priporočena FR sopomenka »russolophone« je napačna – gl. rumorarmonio in russolofon). Zato ni praktično prevajati intonarumori, ki jih navaja RUSSOLO 1978: 166–167: »ululatori«, »rombatori«, »crepitatori«, »stropicciatori«, »scoppiatori«, »gorgogliatori«, »ronzatore basso«, »sibilatore basso« (prim, Russolovo klasifikacijo šumov v KM glasbe šuma, hrupa), isto se nanaša tudi na rumorarmonio, oz. russolofon.

GL: bruitizem, futurizem, glasba šuma, hrupa, kromatična lestvica, rumorarmonio = russolofon, russolofon = rumorarmonio, strojna glasba.

‹BASS›, II, 547; ‹FR›, 44; ‹GRI›, II, 312

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!