NEM: instrumentales Theater; FR: théâtre instrumental.
ET: Lat. instrumentum = naprava, pripomoček, od insturere = graditi, prirediti (in = v, na struere = zlagati, plastiti, urejati – ‹DE›, 533; ‹KLU›, 329, 334); grš. théatron = gledališče, od theâstai = gledati (‹KLU›, 728).
D: 1) »(Naziv), ki ga je vpeljal Mauricio Kegel za vrsto glasbe in scenske igre, ki želi ‘godbo na glasbilih poenotiti z igralsko predstavo na odru’. Spodbude za to scensko vrsto se nahajajo v Cageevi skladbi Concert for Piano and Orchestra, … pri S. Bussottiju (Géographie Française), K. Stockhausenu (Kontakti), Namu Juneju Paiku (Hommage à John Cage), Pousseurju (Répons pour sept musiciens) ter pri G. Ligetiju in D. Schnablu.« (‹EH›, 148)
2) »Glasbeno gledališče (= ‘musicalisches Theater’) ne meri na nič drugega kot na uporabo glasbenih načel in načinov skladanja, torej glasbenega razmišljanja, na resničnem odru. Instrumentalno gledališče je (naziv za) izvedbeno prakso, ki povezuje igro na glasbilih … z igralsko akcijo na odru. Instrumentalno gledališče se zato na nov način povezuje s ♦premičnim koncertom♦, z ♦okoljsko umetnostjo♦ … in s konceptom ♦multimedije♦.« (‹G›, 195)
3) »Bolj pravilno bi bilo govoriti o ‘instrumentalnem’ namesto o glasbenem (= ‘musicalischen’) ‘teatru’, zaradi potrebe po razlikovanju pétega dogajanja v operi na eni strani in igralskega sodelovanja instrumentalistov (v izvedbi) … na drugi strani. Obe obliki temeljita na istih načelih; kakor se od pevca zahteva glasovna – po možnosti pa tudi fizična – sposobnost prilagajanja vlogi, tako je pri instrumentalistu zaželena prilagoditev skupni igri, ki ne temelji ne na glasu ne na videzu, temveč na popolni sproščenosti in mimični samokontroli.« (KAGEL 1963: nepag.)
KM: Izvirna NEM-pojma, vstavljena v D 2 in 3, sta navedena zato, ker se v NEM po pomenu bistveno razlikujeta »Musiktheater« in »musikalisches Theater«: instrumentalno gledališče je namreč »musikalisches Theater«, ne pa »Musiktheater«. Te razlike v pomenu žal ni možno prenesti v naš jezik. (gl. KM ♦glasbenega gledališča♦).
KR: V D 1 in v KM ♦glasbenega gledališča♦ je opozorjeno na omejitve v pomenu instrumentalnega gledališča kot vrste ♦glasbenega gledališča♦, kar potrjuje D 3. D 1 in 2 niti po ponujenih primerih (Stockhausenovi Kontakti in Pousseurovi Répons, ki so omenjeni v D1, so le s težavo primeri ♦glasbenega gledališča♦, še manj pa instrumentalnega gladališča; tisto, s čemer se ukvarjata Ligeti in Schnabel prav tako prej sodi v ♦glasbeno gledališče♦ kot pa v instrumentalno gledališče♦; morda je najboljši primer za instumentalno gledališče Kaglov Zwei-Mann-Orchester; omenjanje Cageeve skladbe Concert for Piano and Orchestra v D 1 je verjetno spodbujeno s tem, da je bila zgled instrumentalnega gledališča samemu Kaglu – gl. KAGEL 1963: nepag. – čeprav niti ta skladba ni dober primer instrumentalnega gledališča), ne po obdelavi pojma (pretirano je povezovanje instrumentalnega gledališča s ♦premičnim koncertom♦, ♦okoljsko glasbo♦ in ♦multimedijo♦ v D 2) se ne držijo točnega in natančnega pomena pojma, ki je v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ relevanten ravno v skladateljski teoriji M. Kagla, ter je zato treba uporabljati le tisti pomen, ki je omenjen v D 3.
Izraz »teater« je tujka, zato predlagamo dosledno uporabo njene sopomenke »gledališče«.
GL: ♦akcijska glasba♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦vidna glasba♦.
‹BKR›, II, 235–236; ‹BKR›, V, 50; ‹GL›, 84; STOIANOVA 1978: 201–218