ANG: impulse; NEM: Impuls; FR: impulsion; IT: impulso.
ET:Lat. impulsus = udarec, spodbuda, od impellare = udariti, spodbuditi, od predl. in = v in pellere = udarjati, tepsti (â¹KLUâº, 328, 329).
D: 1) »(Naziv za) kratke, definirane zvoÄne âŠsignale⊠ali udare energije, katerih akustiÄna oblika … je doloÄena z amplitudo in trajanjem impulza. Impulzi so tako kratki, da jih ne moremo sliÅ¡ati kot âŠviÅ¡ino tona⊠…, jih pa uho jasno razlikuje kot razliÄne kvalitete âŠÅ¡uma⊠… Äe se impulzi pospeÅ¡ujejo, potem se pri hitrosti 16 impulzov na sekundo (16 HZ) ne razlikujejo kot posamezni impulzi, ker zaÄnejo ustvarjati âŠton⊠ali âŠzvok⊠… Prehod iz sosledja impulzov, ki se jih da preÅ¡teti na nihanje, v katerem ni veÄ moÅŸno razbrati posameznih impulzov, je hkrati tudi prehod iz âŠmakroÄasa⊠v âŠmikroÄasâŠ.« (â¹EHâº, 142â143)
2) »(Naziv za) kratki âŠsignalâŠ, za hitri udarrec napetosti, ki se kot âŠzvok⊠sliÅ¡i kot pok. Potek impulza se lahko definira kot âŠpulzni valâŠ.« (â¹ENâº; 105).
3) »(Naziv za) nenaden, kratek preboj napetosti brez âŠviÅ¡ine tona⊠ali âŠbarveâŠ.« (â¹FRâº, 42).
KR: V â¹ENâº, 105 se impulz enaÄi s âŠpulzomâŠ, oz. se âŠpulz⊠razume kot ANG-ustreznica NEM-impulza. V â¹EH⺠sta navedena oba pojma, Äeprav brez poudarjanja jasne razlike v njunem pomenu. Razlika v pomenu âŠpulza⊠in impulza bi lahko bila doloÄena na naslednji naÄin: âŠpulz⊠se uporablja pri sliÅ¡ni pravilnosti v ponavljanju povsem istih stimulansov, za katere se potem lahko reÄe, da pulzirajo. Impulz pa je posamezni stimulans, ki se mu ni treba nujno pravilno ponavljati, torej potek impulzov ne ustvarja pulziranja.
GL: âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠsirenaâŠ.
PRIM: âŠpulzâŠ.
â¹Lâº, 274; â¹Pâº, 113