HETEROFONIJA

AN: heterophony; NEM: Heterophonie; FR: hétérophonie; IT: eterofonia.

ET: Grš. héteros = drugačen, različen; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »Heterofonija (je) superpozicija neke primarne ♦strukture♦ nad to isto ♦strukturo♦, vendar s spremenjenim aspektom; ne sme priti do zamenjave s polifonijo, pri kateri je ena ♦struktura♦ odgovorna za drugo.« (BOULEZ 1963: 135–136).

KM: Tak pomen heterofonije je značilen za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦. Koristno je opozoriti na ta pojem, kajti on nadomešča naziv za vse vrste sloga, ki jih ni mogoče razumeti kot polifonijo.

GL: ♦struktura♦, ♦tekstura♦.

‹BOSS›, 62; ‹CH›, 300; ‹FR›, 39; ‹L›, 258; ‹P›, 104