NEM: Sprachkomposition.
D: »(Naziv za vrsto skladbe) v kateri se zvokovna zgradba iz knjiÅŸevnosti in iz glasbe postavlja v nove odnose. NajboljÅ¡i primer take nesemantiÄne transformacije, ki se ne drÅŸi gramatiÄnih pravil, je âŠzvoÄna poezijaâŠ1, v kateri so govorni fenomeni strukturno podrejeni zvoÄnim plastem. Druga oblika govorne skladbe je tista, v kateri se skladajo govorne tvorbe … iz celotnega govornega kontinuuma ter tako nastane neka vrsta imaginarne semantike, ki nima logiÄnega, temveÄ poetiÄni znaÄaj. Schwittersova Sonata v prazvokih, objavljena leta 1932, se nahaja na pol poti med zvokovno poezijo in novimi fonetiÄnimi govornimi oblikami. PredÂloga za glasbeno zasnovano … pesem je Uliks in Finneganova bedenja J. Joycea, na njihovo organizirano grajenje âŠzvoka⊠… se navezujeta fonetsko-elektronsko delo Thema (Ommagio à Joyce) (1958) Luciana Beria in … Fa: m’ ÂAhniesgwow (1959) Hansa G. Helmsa. V Eimertovem Epitafu se od sredine dela premeÅ¡Äajo verzi …: prvi verz izgovarja sam bralec od konca proti zaÄetku, s hitrim accelerandom in glissandom … besede se (potem) berejo v normalnem tempu govora … Tudi Kegel v Å¡tevilnih svojih delih uporablja prvine govorne skladbe, najprej v Anagrami (1957â58), v kateri se v Å¡tirih jezikih (v nemÅ¡Äini, francoÅ¡Äini, italijanÅ¡Äini in Å¡panÅ¡Äini) izvajajo fonetiÄne in semantiÄne pretvorbe z namenom pridobivanja novih âŠzvokovnih barvâŠ.« (â¹EHâº, 321â322).
KR: V â¹GRâº, 171 (pod alinejo »speech« = »govor«), se omenjata Zgodba o vojaku Stravinskega in Waltonova Façade. Jasno je, da take skladbe nimajo nobene zveze z govorno skladbo, katere pomen je natanÄno predstavljen v D.
GL: âŠgovorno petje⊠= (Sprechgesang), âŠletrizemâŠ, âŠzvoÄna poezijaâŠ.
â¹DIBâº, 345â346; â¹Gâº, 119â127; â¹HUâº, 162â163
1 V izvirniku piÅ¡e »Lautgedichten« (gl. âŠzvoÄno poezijoâŠ).