AN: density; NEM: Dichte, DichteverÀnderung, Dichtegrade; FR: densité; IT: densité.
D: 1) »(Naziv za) koliÄino, hitrost in/ali zapletenost âŠzvokov⊠v neki âŠteksturiâŠ. Gostota je relativna in je odvisna, med drugim, od âŠviÅ¡ine tona⊠ter o Äasovnem razponu âŠteksture⊠ter o âŠspektru⊠âŠparcialov⊠âŠzvokov⊠( v âŠteksturiâŠ). Zelo gosta âŠtekstura⊠lahko nastane npr. le iz nekaj âŠzvokovâŠ, Äe zasedejo ozek obseg âŠviÅ¡ine tonov⊠(kot npr. v âŠklastruâŠ, sestavljenem iz malih sekund), ali Äe kratko zvenijo, ali pa Äe vsebujejo zapleteno âŠstrukturo⊠âŠpracialov⊠(npr. pri âŠzvokih⊠najglobljega regista kontrabasa).« (â¹Vâº, 182)
2) »Gostota oznaÄuje fenomen v dogajanju skladbe, ki se ji je komaj posveÄalo kaj pozornosti. Lahko se stopnjuje po znaÄilnostih razporeditve âŠzvokaâŠ, kar posluÅ¡alec navadno Äuti kot dinamiÄni postopek. Gostota vertikalnih ali horizontalnih zvokovnih pretokov se lahko statistiÄno razume kot grmadenje, zbiranje … ali pa tanjÅ¡anje. Njen matematiÄni temelj je naÄelo raÄuna verjetnosti in ‘zakona velikih Å¡tevil’, ki se uporablja v teoriji âŠserialne glasbe⊠in âŠelektronske glasbeâŠ. (â¹EHâº, 62)
3) »Stopnje gostote so pojem, ki je nastal pod vplivom teorije informacij … (in ki) v elektronskih skladbah oznaÄuje zvokovna stanja in spremembe, ki se lahko ocenijo … s primerjanjem kondenziranja âŠzvokovâŠ, âŠtonov⊠in âŠÅ¡umovâŠ. Konstantno gostim âŠzvokom⊠se zoperstavljajo tisti, ki se na razliÄnih stopnjah tanjÅ¡ajo ali pa odebeljujejo.« (â¹EHâº, 62)
KM: Pojem se vÄasih pojavlja tudi izven pomenskega konteksta, ki je naveden v D (npr v â¹FRâº, 21, ter v â¹JONâº, 71), vendar je njegov pomen skoraj izven tehniÄnega in/ali strokovnega podroÄja, torej je samoumevno, da se ga tukaj ne obdeluje. Poseben pomen ima FR pojem »densité« v Schaefferjevi teoriji âŠkonkretne glasbe⊠(gl. â¹GUIâº, 152), ki pa je sicer toliko poseben, da ga v tem Pojmovniku ni treba posebej obravnavati. V â¹Lâº, 496, se ta pojem pojavi samo v smislu »gostote âŠzvokaâŠÂ« (AN: sound density, NEM: Schalldichte; FR: densité d’energie sonore; IT: densità sonora).
KR: V D 1 se pomen pojma uspeÅ¡no definira v najÅ¡irÅ¡em smislu. âŠTekstura⊠je v izvirniku vedno »texture«, kar bi se dalo prevesti kot »slog«, vendar je tukaj pomen bolj pravilen v najoÅŸjem smislu âŠtekstureâŠ.
V D 2 in 3 se pomen pojma natanÄneje omeji na pomen, ki nam je bolj pomemben, vendar pa se njegova terminoloÅ¡ka uporaba, zaradi katere je pojem pomemben, definira le pribliÅŸno.
Iz D 3 in KR â t- c âŠskupine, skupinske skladbe⊠(gl. tudi KR â t. d âŠstatistiÄne glasbeâŠ) je povsem jasno, da sta pojma morala biti vpeljana kot edina moÅŸnost opisovanja zvoÄnosti, ki izhaja iz statistiÄnih, teksturno pribliÅŸnih odnosov med njenimi sestavnimi deli.
Edino v tem smislu sta ta dva pojma pomembna kot tehniÄna in/ali strokovna pojma.
GL: âŠklasterâŠ, âŠskupina, skupinska skldabaâŠ, âŠmikropolifonijaâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠskladanje klastrov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladba iz klastrov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskupek tonovâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ.
â¹Gâº, 102â106