Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

GLASBA ŠUMA, HRUPA

ANG: noise music; NEM: Geräuschmusik; IT: (arte) dei rumori, (musica) dei rumori.

D: Gre predvsem za glasbo, ki temelji na estetskih idealih italijanskega glasbenega futurizma.

KM: V ‹H›, 24, je zabeleženo, da je Luigi Russolo delil šume in hrup na šest kategorij: »1) razgrajanje (eksplozije, grmenje); 2) žvižganje in sikanje; 3) šepetanje, grgranje; 4) kričanje in šumi, oz. hrup ki nastaja med drgnjenjem; 5) hrup, oz. šumi udarcev po različnih materialih; 6) človeški in živalski glasovi v različnih oblikah.« V RUSSOLO 1879: 133 je ta delitev obdelana bolj natančno: 1. skupina: bobnenja (rombi), grmenja (tuoni), pokanja (scopi), šumenja (scrosci), pljuskanja (tonfi), bučanja (boati); 2. skupina:žvižganja (fischi), sikanja (sibili), sopenja (sbuffi); 3. skupina: šepetanja (bisbigli), žuborenja (mormori), klokotanja (borboti), bučanja (brusi), grgranja (gorgogli); 4. skupina: cviljenja (stridori), lomljenja (scricchioli), žuborenja (frusci), šumenja (ronzi), pokanja (crepiti), topotanja (stropicci); 5. skupina: šumi tolkal ob kovine, les, usnje, kamen, terakoto itn.; 6. skupina: človeški in živalski glasovi: kričanja (gridi), vriskanja (strilli), stokanja (gemiti), rjovenja (urli), tuljenja (ululati), smejanja (risate), hropenja (rantoli), ihtenja (singhiozzi).

KR: V ‹Z›, 226–227, se pojem (z drugačno NEM ortografijo, torej kot „Geräusch-Musik») uporablja v drugem pomenu, in sicer za označevanje tiste vrste glasbe, ki uporablja nekonvencionalne vrste artikulacije na večinoma tradicionalnih glasbilih (konkoretno: v skladbi Anaklasis Pendereckega). V tem pomenu pojma ni dobro uporabljati: a) takšne skladbe praviloma ne temeljijo na »estetiki šuma ali hrupa«, kakor velja za italijanski glasbeni futurizem, oz. buitizem; b) hrup in šum se uporabljata večinoma le v nekaterih delih takih skladb (gl. KR – t. I šuma).

Ta pojem je torej treba uporabljati v povezavi z italijanskim glasbenim futurizmom, oz. bruitizmom, tako da je v tem pomeni sopomenka strojne glasbe. (gl. KR strojne).

GL: bruitizem, futurizem, intonarumori, kromatična lestvica, rumorarmonio = russolofon, šum.

PRIM: strojna glasba.

‹FR›, 59 = vodilka k futurizmu.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!