ANG: futurism; NEM: Futurismus; FR: futurisme; IT: futurismo.
ET: Lat. futurus = prihodnji.
D:»(Naziv za) italijansko smer v umetnosti, ki se je pojavila okrog leta 1910. V likovni umetnosti vzporedno s francoskim kubizmom in nemÅ¡kim âŠekspresionizmomâŠ. Gibanje, ki ga je leta 1909 utemeljil pesnik in politik F. T. Marinetti, je prinaÅ¡alo svoje revolucionarne ideje v obliki agresivnih ‘futuristiÄnih manifestov’ (ki se jih je med letoma 1909 in 1943 pojavilo celo 85) in ki so po svoji radikalnosti presegli tisto, kar so sami umetniki lahko uresniÄili. (Za glasbo) so pomembni samo manifesti ‘klasiÄnega’ futurizma med letoma 1910 in 1924, med katerimi so Manifesto dei musicisti futuristi in La musica futurista F. B. Pratelle (oba z zaÄetka leta 1911) ter manifest L’arte dei rumori L. Russola (iz marca 1913). Russolova klasifikacija âŠÅ¡umov⊠in hrupa je uporabljala navadne opise besed âŠ
Takrat senzacionalna futuristiÄna prizadevanja okoli glasbe, ki so jih spoznali tudi Stravinski, Milhaud, Honegger in VarÚse, so propadla zaradi primitivnosti Russolovih âŠintronarumorjev⊠ali pa zaradi povpreÄnosti futuristiÄnih glasbenikov, ki se nikakor niso mogli primerjati ⊠s futuristiÄnimi slikarji, kot so Boccioni, Carra, Balla in Severini. FuturistiÄna umetnost âŠbruitizma⊠… ni naÅ¡la nobenih naslednikov. VarÚse, ki se ga pogosto omenja v tem kontekstu, ni uvedel nikakrÅ¡ne nove aparature za proizvajanje âŠzvokaâŠ, temveÄ je samo emancipirana tolkala uporabljal za uÄinke s âŠÅ¡umi⊠in hrupom. NajuspeÅ¡nejÅ¡i bruitist Russolo je sicer natanÄno dojel, da se âŠÅ¡umi⊠morajo sortirati za skladateljske potrebe, to je, da ne smejo biti samo dekorativni dodatki za tonsko slikanje (kot pozneje pri Satieu in Antheliu). To pomembno naÄelo so Å¡ele kasneje lahko primerno uresniÄili s sredstvi âŠelektronske glasbe⊠âŠÂ« (â¹EHâº, 110â111)
KM: V KM âŠglasbe Å¡uma, hrupa⊠se navaja Russolova kategorizacija âŠÅ¡umov⊠in hrupa. O zvezi VarÚsea s f. gl. BOSSEUR: 1976, pa tudi VARÐSE 1983a: 143.
KR: D je izbrana zaradi Å¡tevilnih koristnih podatkov in zaradi kritiÄne drÅŸe do f. oz. âŠbruitizma⊠kot njegove glasbene emancipacije. Z navedki se na sploÅ¡no lahko strinjamo. Zanimivo pa je to, da se na koncu D omenja âŠelektronska glasba⊠kot sredstvo, s katerim bi lahko ÂuresniÄili Russolove ideje o klasifikaciji âŠÅ¡umovâŠ. Ta pristop je veliko prikladnejÅ¡i za âŠkonkretno glasboâŠ, vsaj v njeni zgodnji fazi.
Pripona -izem navadno sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. Ta pojem upraviÄeno uporablja ta pomen, kot tudi âŠbruitizem⊠kot njegova (glasbena podzvrst).
V â¹Pâº, 87, se navaja âŠbruitizem⊠kot sopomenka f., kar je napaÄno (gl. KR âŠbruitizmaâŠ).
GL: âŠbruitizemâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠintonarumoriâŠ, âŠkomatiÄna IestvicaâŠ, âŠrumorarmonio⊠= âŠrussolofonâŠ, âŠrussolofon⊠= âŠrumorarmonioâŠ, âŠstrojna glasba⊠.
â¹APEâº, 115; â¹BASSâº,II, 307â317; â¹BKR⺠, II, 90; â¹FRâº, 33; â¹GRâº, 79; â¹GR6âº, VII, 41â42; â¹Hâº, 23â24; â¹HOâº, 414; â¹IMâº, 139; â¹JONâº, 109â110; â¹Mâº, 519; â¹MELZâº, I, 635; â¹MIâº, II, 192; â¹RANâº, 330; â¹RLâº, 313; â¹ROSâº, 96; â¹SLONâº, 1449; â¹THOâº, 80â83; â¹Vâº, 258