ANG: folk (music, style); NEM: Folklore, Volksmusik (gl. KR); FR: folklore (gl. KR); IT: folklore (gl. KR).
ET: ANG folk = ljudstvo; grÅ¡. stÅ·los = pisalo, od tod: naÄin pisanja, izvajanje ipd.
KR: Ta ANG-naziv, ki â kot samostalnik â pred razliÄnimi samostalniÅ¡kimi osnovami dobi pridevniÅ¡ko funkcijo (npr. v »folk music«, »folk instruments«, »folk rocku« itn.), bi v pridevniÅ¡ki funkciji moral biti preveden kot »ljudski«. »Ljudska glasba« ima npr. v slovenskem jeziku neizdiferencirano pomensko ujemanje z ANG-pojmom »folk music« (gl. â¹GR6âº, VI, 693; â¹HKâº, 140â143; â¹RANâº, 315â319), Å¡e posebej, Äe mislimo na sodobne pojave predvsem ameriÅ¡kih folk slogov. V tem Pojmovniku se pojem ponekod prevaja kot »folklora« oz. »folklorna glasba«, kar zopet ni popolnoma pravilno, ker je »folklora« izvirno »naziv za predmet etnologije1, ki vkljuÄuje tudi ljudsko glasbo2« (â¹BKRâº, 11, 67; prim. ET âŠfolklorizmaâŠ). Ne glede na pomenske razlike med etnologijo, etnografijo in druÅŸbeno in/ali kulturno antropologijo, predvsem v ameriÅ¡kih druÅŸboslovnih znanostih (ki niso vpraÅ¡anja, na katera bi morali odgovoriti v tem Pojmovniku), je treba poudariti, da se folklora (kot tudi folklorna glasba) v vsakdanji praksi manj uporablja v pomenu predmeta znanosti (ne glede na to, katere: etnologije, etnografije in druÅŸbene in/ali kulturne antropologije), temveÄ bolj v smislu, ki se vendarle zdi pomensko bolj diferenciran od »ljudske glasbe«. Je pa vÄasih tudi takÅ¡en (pogojno nepravilen) prevod ANG v pridevniÅ¡ki funkciji pomanjkljiv. Zato se je npr. v D gesel âŠcountry (music), country glasba⊠in âŠjug band⊠ohranil ANG-pojem v izvirni obliki. Kasneje se napoti na nekatere od pojmov v tem Pojmovniku, s katerimi se povezuje ta problem, njegovo reÅ¡itev bi morali iskati v veÄdisciplinarni razpravi, pri Äemer â se zdi â ne bi smeli beÅŸati pred reÅ¡itvami, za katere smo se odloÄili v prevodu D gesel âŠcountry (music), country glasba⊠in âŠjug bandâŠ, Äe se ne najdejo natanÄnejÅ¡i in bolje definirani slovenski pojmi. ANG-beseda, predvsem v pridevniÅ¡ki funkciji, Å¡e posebej, Äe poimenuje razliÄne ameriÅ¡ke folk sloge, ima resda komajda preciznost strokovne besede oz. tehniÄnega pojma, ker ima tudi sama veÄkrat neizdiferencirane pomene. Äe se v prevodu ohrani izvirna oblika, se posredno pravzaprav opozarja tudi na problem njene izvirne nepreciznosti, ki se ji pravzaprav oÄitno ne da izogniti s kakÅ¡nim natanÄnejÅ¡im pojmom na ravni strokovne besede oz. tehniÄnega pojma.
GL: âŠafro rockâŠ, âŠciganska lestvicaâŠ, âŠcountry (music), country glasbaâŠ, âŠCreole jazzâŠ, âŠfolklorizemâŠ, âŠfolk rockâŠ, âŠfunk(y), funky jazzâŠ, âŠjug bandâŠ, âŠmersey beatâŠ, âŠnegro spiritual⊠= (spiritual), âŠnovomodaliteta⊠= (neomodaliteta), âŠold time jazzâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠprimitivizemâŠ, âŠreggaeâŠ, âŠsaudadeâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ, âŠsocialistiÄni realizemâŠ, âŠsvetovna glasba⊠(D 3), âŠÅ¡ansonâŠ.
1 V izvirniku »Volkskunde«.
2 V izvirniku »Volksmusik«. V â¹Lâº, 638, se »Volksmusik« izenaÄuje s âŠpopularno glasbo⊠(prim. KR âŠpopularne glasbeâŠ).
