NEM: Emanzipation der Dissonanz; FR: émancipation de la dissonance; IT: emancipazione della dissonanza.
ET: Lat. emancipatio = osvoboditi, iz emancipare = osvoboditi, osamosvojiti, iz predl. e = iz, manus = roka in capere = ujeti (â¹KLUâº, 176); dissonantia = neusklajenost, iz dissonare = slabo zveneti, ne ujemati se se, iz predpone dis-, ki zanika osnovo, in sonare = zveneti
(â¹KLUâº, 146, 147).
D: Naziv za osvobajanje disonance od obveznega razvezovanja v konsonanco.
KM: V SCHÃNBERG 19667: 16â17 Schönberg enakovrednost med konsonanco in disonanco pojasnjuje z dejstvom, da so tako ene kot druge med âŠparcialnimi toniâŠ, disonance med viÅ¡jimi, konsonance med niÅŸjimi: »Te so (tj. konsonance in disonance, op. N. G.) ⊠si nasprotne toliko, kolikor sta si nasprotni dve in deset ⊠Odvisno je samo … od analitiÄne sposobnosti uÅ¡esa, ali lahko (uho) sprejme visoke âŠparcialeâŠ, zato naziv ⊠blagozvoÄje razÅ¡iri v tolikÅ¡ni meri, da je v njem prostora za vse naravno dane pojave.« Na podoben naÄin tudi Cowell dokazuje tvorbo âŠklastra⊠iz sekund, ki so â kot disonance â tudi v viÅ¡jih âŠparcialih⊠(gl. D 1 in KR â t. a âŠklastraâŠ).
»Naravno dani pojavi« so âŠparcialni toniâŠ.
KR: V DAHLHAUS 1976b: 149â150 Dahlhaus opozarja, da je Schönbergova argumentacija napaÄna, saj âŠstruktura⊠âŠparcialnih tonov⊠ne more biti merilo za doloÄanje konsonantnosti in/ali disonantnosti intervala, temveÄ edino za doloÄanje âŠzvokov(n)e barve⊠(gl. âŠformantâŠ).
Schönbergova argumentacija je nepopolna predvsem zaradi njegovega povrÅ¡nega (avtodidaktiÄnega) poznavanja akustike. Je pa pojem pomemben v terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠kot izraz prizadevanj po ukinitvi tonalitetnega, funkcijsko-harmonskega razmerja med konsonanco in disonanco oz. da se disonanca osvobodi od obveze po razreÅ¡evanju v konsonanco.
GL: âŠatonalitetaâŠ, âŠglasbena prozaâŠ, âŠlinearni kontrapunktâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠsvobodna atonalitetaâŠ.
â¹BASSâº, I, 662; â¹CANâº, 155; â¹Gâº, 28, 49; â¹GLâº, 50â51