ANG: electronic musical instruments; NEM: elektronische Musikinstrumente, rein elektronische Musizierinstrumente; IT: strumenti musicali elettronici.
ET: GrÅ¡. ážlektron = jantar (elektriÄni pojavi so bili prviÄ zaznani na jantarju) (â¹KLUâº, 174); iz ANG electron (zloÅŸenka iz electric = elektriÄni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (â¹KLUâº, 174).
Lat. instrumentum = naprava, pripomoÄek, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, naslojevati, uravnati, prilagoditi â (â¹DEâº, 533; â¹KLUâº, 329, 334).
D: 1) »(Naziv za) skupino elektrofonov z elektromehanskim in elektronskim (âŠgeneratorjiâŠ) proizvajanjem nihajev, na katere prek âŠoscilatorjaâŠ, âŠfiltra formantov⊠⊠itn. vpliva âŠaditivna⊠in âŠsuptraktivna⊠⊠âŠsinteza zvoka⊠in ki se prek ojaÄevalnika lahko oddajajo z zvoÄniki; v to spadajo âŠHammondove orgleâŠ, Welteove âŠsvetlobne orgle⊠in t. i. popolni elektronski glasbeni instrumenti, kot so âŠeterofonâŠ, âŠMartenotovi valoviâŠ, âŠtravtonijâŠ, âŠionika⊠… in drugi.« (â¹HIâº, 143)
2) »(Naziv za) instrumente, v katerih se âŠzvoki⊠proizvajajo z elektriÄnimi napravami, kot so âŠoscilatorjiâŠ, fotoelektriÄne celice, elektromagnetni sistemi itn.« (â¹APEâº, 90)
3) »(Naziv za) katerikoli glasbeni instrument, katerega âŠzvok⊠se delno ali popolno proizvaja z elektronskimi sredstvi.« (â¹FRâº, 26)
4) »(Naziv za) vse glasbene instrumente oz. naprave, pri katerih primarno proizvajanje âŠzvoka⊠temelji na elektronskih spojih in âŠmodulih⊠⊠Pri Äistih elektronskih instrumentih se osnovni oz. izhodiÅ¡Äni nihaj praviloma proizvaja z âŠoscilatorjiâŠ; ta se nato obdeluje prek razliÄnih âŠfiltrovâŠ, âŠoscilatorjev⊠za upravljanje itn. ter se nato reproducira z ojaÄevalcem oz. zvoÄnikom.« (â¹RUFâº, 121)
5) »(Elektronski glasbeni instrumenti) reproducirajo âŠtone⊠in âŠzvoke⊠prek elektroakustiÄnih ojaÄevalnikov prek zvoÄnikov. Pogosto jih imenujemo tudi âŠelektriÄni glasbeni instrumentiâŠ. Å e vedno se ni naÅ¡el skupni uporabni pojem za elektronske glasbene instrumente ⊠Pri elektronskih glasbenih instrumentih je osnovni pogoj, da se nihaji, ki se pretvarjajo v âŠtone⊠ali âŠzvokeâŠ, vedno pojavljajo v elektronski obliki. Nasprotno tradicionalni (akustiÄni) instrumenti z elektriÄnimi priklopi (traktaturami) ali z elektriÄnim pogonom (avtomatske âŠorgleâŠ, orkestrion) niso elektronski glasbeni instrumenti. Pri elektronskih glasbenih instrumentih so glavne znaÄilnosti postopki proizvajanja âŠzvokaâŠ, ki se lahko klasificirajo na tiste z mehanskim in na tiste z elektronskim proizvajanjem nihajev.« (â¹EHâº, 78)
6) »V nasprotju z âŠelektroakustiÄnimi⊠in elektronsko-mehanskimi instrumenti nimajo Äisto elektronski instrumenti nobenih mehansko pogonskih delov, pomembnih za nastanek elektriÄnega nihaja. Za proizvodnjo nihaja rabijo izkljuÄno elektronski âŠmoduli⊠(… cevi, tranzistorji itn.).« (MEYER-EPPLER 1954: 6)
KM: V â¹EHâº, 74, se omenja, da se pridevnika »elektriÄni«/»elektronski« v praksi toÄno ne razlikujeta, zato se predlaga naslednja, zelo natanÄna in pomembno razlikovalna definicija: »kot elektronski se oznaÄujejo tisti elektrotehniÄni procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali ⊠tranzistorji. Se pa govori npr. o ‘elektriÄni amplifikaciji’, medtem ko bi bilo prav tu toÄneje uporabiti pojem ‘elektronska amplifikacija’. Toda naziv ‘âŠelektriÄna kitara⊑ (kot tudi ‘elektriÄni bas’ â op. N. G.: gl. D 1 âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ) je pravilen.« Gl. tudi KR âŠelektriÄne kitareâŠ.
KR: V D 1 je pretirano poudarjanje âŠaditivne⊠in âŠsuptraktivne sinteze zvokaâŠ, ker se npr. v e. g. i., ki se tam navajajo, sploh ne uporablja âŠsinteza zvokaâŠ.
Iz vseh ponujenih D je razvidno, da je pomen e. g. i. nejasen, posebno glede na âŠelektronske glasbene instrumente⊠in ⊠elektroakustiÄne glasbene instrumenteâŠ, ki jih nikakor ne moremo razumeti kot sopomenke. V â¹APEâº, str. 90 â gl. D 2 se kot sopomenka predlagajo tudi »elektrofonski glasbeni instrumenti«.) Celo razumevanje »popolnih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 1) in »Äistih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 4 in 6) ni popolnoma skladno. Ker torej niti v svetovni strokovni literaturi ta problem ni zadovoljivo reÅ¡en (â¹EHâº, 78), se na tem mestu predlaga, da se vsi instrumenti (razen âŠelektriÄnih glasbenih instrumentov⊠v pomenu D 2) uvrstijo v e. g. i., kot je izpeljano v â¹EHâº, 78â79, â¹FRâº, 106, â¹GRâº, 68, â¹GRIâº, I, 654, â¹GR6âº, VI, 106â107, â¹RANâº, 282â283, â¹ROSâº, 86â87 in v â¹RUFâº, 121â122.
GL: âŠbirotron⊠= âŠmelotron⊠= âŠnovatronâŠ, âŠclavinetâŠ, âŠclavivoxâŠ, âŠdinafonâŠ, âŠdinamofon⊠= âŠtelharmonijâŠ, âŠelektriÄna kitaraâŠ, âŠelektriÄni klavirâŠ, âŠelektroakustiÄne orgleâŠ, âŠelektrofonâŠ, âŠelektrokordâŠ, âŠelektronske orgleâŠ, âŠelektronijâŠ, âŠelektronski monokordâŠ, âŠemikonâŠ, âŠemiritonâŠ, âŠeterofon⊠= âŠteremin⊠= âŠtereminovox⊠= (theremin) = (thereminovox), âŠfototon ⊠= âŠsvetlobne orgle⊠(D 1), âŠHammondove orgleâŠ, âŠheliofonâŠ, âŠhellertionâŠ, âŠionikaâŠ, âŠkaleidofonâŠ, âŠleslieâŠ, âŠMartenotovi valovi⊠= (ondes Martenot) = (ondes musicales), âŠmelokordâŠ, âŠmelotron⊠= âŠbirotron⊠= âŠnovatronâŠ, âŠmiksturtravtonijâŠ, âŠnovakordâŠ, âŠnovatron ⊠= ⊠birotron ⊠= âŠmelotronâŠ, âŠpartiturofonâŠ, âŠrhodesâŠ, âŠritmikonâŠ, âŠsferofonâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠvzorÄevalnik⊠= (âŠsarnplerâŠ), âŠsolovoxâŠ, âŠsvetlobne orgle⊠= âŠfototonâŠ, âŠtechno (music, pop, sound …)âŠ, âŠtelharmonij⊠= âŠdinamofonâŠ, âŠteremin⊠= âŠeterofon⊠= âŠtereminovox⊠= (theremin) = (thereminovox), âŠtereminovox⊠= âŠeterofon⊠= âŠteremin⊠= (theremin) = (thereminovox), âŠtravtonijâŠ, âŠWurlitzerjeve orgleâŠ.
PRIM: âŠelektriÄni glasbeni instrumentiâŠ, âŠelektroakustiÄni glasbeni instrumentiâŠ, (âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ).
â¹BASSâº, II, 122â124; â¹ENâº, 158â159 = »Musikinstrumente«; â¹GRIâº, I, 657â690; â¹Mâº, 61; â¹Pâº, 75