EKSOTIZEM

ANG: exoticism; NEM: Exotismus.

ET: Grš. eksotikós = tuj, iz ekso = zunaj ‹KLU›, 195).

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za slogovno orientacijo, v kateri glasba nastaja pod vplivom različnih zunajevropskih kultur.

KR: Naziv je tvegano uporabljati v pomenu D, čeprav se edino po tem (tj. po poudarku na vplivu zunajevropskih kultur) razlikuje od ♦folklorizma♦. To pa zato, ker vsebuje tudi pomen, ki se ne omejuje na ♦glasbo 20. stoletja♦ (gl. npr. ‹HO›, 362). Vplivi glasbe zunajevropskih kultur na ♦glasbo 20. stoletja♦ so pomembni in številni, pa vendar tudi tako raznoliki, da jih je – kot izključno slogovne značilnosti – težko povzeti s pojmom e., zlasti zaradi njegovih pomenskih konotacij, ki pa resnično označujejo slogovno značilnost. Primer: Messiaen (indijska glasba), Cage (indijska glasba, indijska filozofija, zen budizem), Reich (afriška glasba). Ali se lahko glasba omenjene trojice skladateljev uvrsti v e.? Naziv ima očitno pretirano zgodovinsko patino, da bi lahko samostojno pomensko funkcioniral v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦. (O teh treh in tudi o številnih drugih primerih bi lahko govorili kot o eksotizmih v ♦glasbi 20. stoletja♦: množina torej poudarja drugačnost tako vpliva kot njihove skladateljske recepcije.)

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦folklorizem♦.

‹H›, 21– 22; ‹M›, 523; ‹V›, 229 = vodilka k »Asian Music and Western Composition« (= »Azijska glasba in zahodna skladba«) in k »Folk Resources« (= »Folklorni viri«)