ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer
ET: Iz ANG digit = Å¡tevilka, iz lat. digitus = prst (â¹KLUâº, 143); âŠsintetizatorâŠ.
D: »Skupni naziv za vse âŠsintetizatorje⊠ali âŠelektronske glasbene instumenteâŠ, ki temeljijo na digitalni, raÄunalniÅ¡ki tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je teÅŸko ali celo nemogoÄe, saj so tehniÄne, zvoÄne in glasbene sposobnosti kakÅ¡nega sistema, ki ga podpira raÄunalnik, zelo odvisne od osnovne tehniÄne opreme, prikljuÄenih naprav, torej od strojne in morda Å¡e bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo razliÄni sistemi … kot tudi razliÄni programi, ki npr. zvoÄno simulirajo kakÅ¡en âŠmodulni sintetizator⊠(gl. âŠposnemovalnik⊠= âŠemulatorâŠ) in na zaslon prenaÅ¡ajo sliko celo vseh programiranih elementov âŠmodulaâŠ. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo doloÄene vrste elektronske ÂâŠsinteze zvoka⊠(gl. âŠalgoritemski sintetizatorâŠ) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli âŠtoneâŠ, âŠzvoke⊠in âŠÅ¡umeâŠ, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejÅ¡e digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktiÄnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen âŠzvoÄni spekterâŠ, tako kot se npr. pri âŠaditivni sintezi zvoka⊠vsi âŠparciali⊠şelene âŠstrukture⊠âŠzvokaâŠ, vkljuÄno z … âŠovojnicoâŠ, eksaktno prikazujejo na monitorju. MoÅŸno je tudi neposredno programiranje kakÅ¡ne âŠzvokov(n)e barve⊠z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinÄnikom. Ko se kakÅ¡en âŠzvok⊠digitalizira, se shrani z doloÄenim imenom kot dokument v datoteko. S priroÄnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene âŠzvoke⊠ponovno sliÅ¡imo (tako tiste, proizvedene sintetiÄno, kot tudi digitalizirane naravne âŠzvokeâŠ). Shranjene zvoÄne âŠstrukture⊠se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja moÅŸnost, da se s priklicem programa âŠsekvenÄnika⊠s programiranim âŠzvokom⊠aranÅŸira celotna veÄglasna skladba z drugaÄno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogoÄajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (â¹ENâº, 40â42)
KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakÅ¡en analogni sistem, npr. ojaÄevalnik ali âŠanalogni sintetizatorâŠ, uporablja analogne, kontinuirane âŠsignaleâŠ, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logiÄna nivoja. (â¹DOBâº, 11â12).
KR: VpraÅ¡anje je, ali je treba d. s. glede na opaÅŸanja v D umestiti v âŠelektronske glasbene instrumenteâŠ.
GL: âŠalgoritemski sintetizatorâŠ, âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠelektronska glasbaâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠmodulni sintetizatorâŠ, âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), posnemovalnik = (âŠemulatorâŠ), âŠvzorÄevalnik⊠= (âŠsemplerâŠ).
PRIM: âŠanalogni sintetizatorâŠ.
â¹DOBâº, 180â182; â¹GRIâº, I, 567 = vodilka k âŠsintetizatorjuâŠ