ANG: bruitism; NEM: Bruitismus; FR: bruitisme; IT: bruitismo.
ET: FR bruit = âŠÅ¡umâŠ, hrup, truÅ¡Ä
D: 1) »(Naziv za) vrsto skladbe, ki je sestavljena samo iz âŠÅ¡umovâŠ, hrupa. ZaÄetnica bruitizma je bila Arte dei rumori italijanskega futurista Luigija Russola … Edgard VarÚse je razvil nedokonÄano idejo bruitizma v Äisto glasbeno obliko v svojem epohalnem delu Ionisation (1930â1933) za trinajst tolkal.« (â¹SLONâº, 1433)
2) »(Naziv za) futuristiÄno-dadaistiÄno predformo interdisciplinarne zveze med glasbo, knjiÅŸevnostjo in ⊠gledaliÅ¡Äem, ki bi, soÄasno z vizualnimi uÄinki, lahko aktivirala tudi akustiÄno senzibilnost. Kot bruitistiÄne so poimenovali prireditve v dadaistiÄnem ‘Cabaretu Voltaire’ v ZÃŒrichu.« (â¹THOâº, 36)
KM: O Russolovi Arte dei rumori (D 1) gl. RUSSOLO 1978. V zvezi z b. VarÚsea (D 1) gl. BOSSEUR 1976.
KR: V D 2 ÅŸal ni v zadostni meri poudarjeno, da je b. predvsem povezan z italijanskim glasbenim âŠfuturizmom⊠kot glasbeni pojem, kar je Å¡e posebej pomembno z vidika njegove zgodovine. B. je torej toÄno tisti pojem, ki poudarja glasbeni aspekt âŠfuturizma⊠kot gibanja, ki se je enako razvilo v vseh umetnostih. Zato je napaÄno, da se ga, kot npr. v â¹Pâº, 87, izenaÄuje s âŠfuturizmomâŠ.
Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. V â¹Hâº, 24, in v â¹Mâº, 519, se pomen b. izenaÄuje z âŠglasbo Å¡uma, hrupa⊠(pri Äemer se v â¹Mâº, 519, uporablja NEM-pojem »GerÀusch-Musik«, prav tako v â¹Zâº, 226; v KR âŠglasbe Å¡uma, hrupa⊠se opozarja, da takÅ¡en pravopis razume drugi pomen tega pojma). To je nesprejemljivo: b. je res oznaka za estetsko orientacijo, ki, sicer s prekinitvami, prehaja od italijanskega glasbenega futurizma prek VarÚsea (gl. D 1) do âŠkonkretne glasbeâŠ; torej govorimo o pojmu, v katerem -izem dokaj natanÄno oznaÄuje slogovno oz. estetsko orientacijo.
GL: âŠfuturizemâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠintonarumoriâŠ, âŠkomatska lestvicaâŠ, âŠrumorarmonio⊠= âŠrussolofonâŠ, âŠrussolofon⊠= âŠrumorarmonioâŠ, âŠstrojna glasbaâŠ.
â¹FRâº, 12; â¹GRâº, 41