ANG: beat, beat 1960; NEM: Beat, »Schlag«, Musikrichtung; FR: beat, musique beat, »coup«, style de musique; IT: beat, beat music, »colpo«, stile musicale.
ET: EN beat = udarec, udar, doba.
D: 1) »V âŠjazz⊠glasbi izraz beat oznaÄuje metriÄno1 ogrodje muziciranja oz. stalno enakomerno pulziranje vedno enakih naglaÅ¡enih metrskih1 enot. Beat je vedno paren (four beat ali two beat), izvajajo ga tolkala oz. ritemski2 instrumenti benda3, medtem ko melodiÄni instrumenti igrajo napev, ki ga prosto naglaÅ¡ujejo v razliÄnih polimetrskih4 in poliritmitemskih5 kombinacijah (âŠoff-beatâŠ). S tem se ustvarja za âŠjazz⊠znaÄilna matriÄno1âritmiÄna2 napetost âŠdriveâŠ.« (â¹MELZâº, I, 153)
2) »(Pojem za) britansko âŠrock glasbo⊠od leta 1962 do konca Å¡estdesetih let. Beat je v tem smislu pojem, ki oznaÄuje obdobje v britanski âŠrock glasbiâŠ, ki pa se glede slogovnih znaÄilnosti ne razlikuje od nobene druge âŠrock glasbeâŠ. Ne moremo dokazati trditve, da je ameriÅ¡ka diskografska industrija okoli leta 1970 sproÅŸila kampanjo za preimenovanje evropskega beata v âŠrockâŠ. Prej bo drÅŸalo, da se je med letoma 1960 in 1962 glasba, uvoÅŸena iz ZDA v Liverpool, imenovala âŠrockâŠ. Pojem beat v glavnem izhaja iz revije Mersey Beat, ki jo je leta 1962 v Liverpoolu ustanovil B. Harry in po kateri se ni imenovala le lokalna skupina The Mersey Beats, temveÄ je tudi sicer pripomogla k Å¡irjenju pojma. Pod vplivom Beatlesov se je naziv prijel tudi v Londonu (tam so takrat govorili o âŠrhythm and bluesuâŠ) in drugod po Evropi.« (â¹KNâº, 34)
KM: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT, kot tudi ANG-pojem »beat 1960«, so predlagane v â¹BRâº, 232â233. V literaturi se ne da preveriti verodostojnosti tega predloga, ker je v rabi izkljuÄno ANG-pojem. Pojmi, kot so: »Schlag« (NEM), »coup«, »battement« (FR) in »colpo« (IT), nimajo pomena v smislu D, ampak so sopomenski z naÅ¡o »dobo« (gl. tudi â¹Lâº, 500).
KR: V obeh razlagah D lahko pojem uporabljamo le v izvirni, ANG-obliki.
GL: âŠbreak⊠(D 1), âŠjazzâŠ, âŠmerseybeatâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
PRIM: âŠoff beatâŠ.
â¹BASSâº, I, 295; â¹BKRâº, I, 112; â¹GRIâº, I, 198 = v pomenu D 1; â¹GRJâº, I, 85â88 = v pomenu D 1; â¹HIâº, 59; â¹HKâº, 45â46; â¹LAREâº, 130
1 Ustrezneje bi bilo »metriÄni«, ker »metrijski« izhaja iz âŠmetrike⊠â gl. KR âŠmetraâŠ.
2 Ustrezneje bi bilo »ritmiÄni«, ker »ritmijski« izhaja iz âŠritmika⊠â gl. KR âŠritmaâŠ.
3 Bolje je uporabljati »âŠinstrumenti ‘banda’âŠÂ« â v. KR ‘banda’.
4 Ustrezneje bi bilo »polimetriÄni«, ker »polimetrijski« izhaja iz »polimetrija« â v. KR ‘polimetrije’.
5 Ustrezneje bi bilo »poliritmiÄni«, ker »poliritmijski« izhaja iz âŠpoliritmika⊠â gl. KR âŠpoliritmikaâŠ.