Objavljeno dne napisal leon

BARVA TONA

ANG: tone color, tone colour, tone-color, tone-colour, timbre (?); NEM: Tonfarbe; FR: timbre (?); IT: timbro, colore del suono (?).

ET: ♩Ton♩.

D: Pojem je, ÅŸal, v Å¡tevilnih kontekstih sopomenski z ♩zvokovno barvo♩, kar je seveda napačno. Namesto D na tem mestu citiramo obseÅŸnejÅ¡i odlomek iz ‹EH›, 310–311 (na str. 356 je tudi »Tonfarbe«, vendar samo v povezavi z geslom ♩sinusni ton♩), v katerem se komentira večpomenskost b. t. in ♩zvokov(n)e barve♩: V nasprotju s Å¡tevilnimi trditvami so ♩sinusni toni♩ v glasbenem smislu izredno pomembni, saj so absolutna osnova ♩elektronske glasbe♩, od enostavnega ♩tona♩ pa vse do najbolj zapletenega ♩zvoka♩. Kot je opazil F. Winckel (WINCKEL 1960), sta ÅŸe H. Helmholtz in C. Stumpf opozorila na to, da elementarni ♩ton♩, tisti, ki ne vsebuje nobenih ♩parcialnih tonov♩, vsebuje neko bravo tona. Temu bi bilo treba dodati, da J. Handschin – v tem primeru resnično verodostojna priča – ♩tonu♩ brez ♩parcialov♩ ni pripisal samo barve tona, ampak v osnovi tudi ♩zvokovno barvo♩

(HANDSCHIN 1948).«

KM: Sklicevanje na Handschina v D je izjemno zanimivo, kot kaÅŸe naslednji odlomek iz HANDSCHIN 1948: 130: »Kot lahko vidite, bi ÅŸelel 
 odpraviti terminoloÅ¡ko razlikovanje med ‘♩tonom♩‘ = ♩tonom♩ brez ♩parcialov♩1 in ‘♩zvokom♩‘ = ‘♩tonom♩ s ♩parciali♩‘1. Ostajam pri navadnem govoru, ki povsem ustreza fizikalnim dejstvom v tem, da se tudi ‘♩ton brez parcialov♩‘1 priključuje neskončni raznolikosti ‘♩tonov♩ s ♩parciali♩‘1, in to kot ♩barva♩ (ki jo lahko poimenujemo kot ‘barva tona’ ali ‘♩zvokovna barva♩‘
).« V HANDSCHIN 1948: 377–378 Handschin znova komentira to svoje stališče: »Sem ÅŸe 
 izpostavil, da psiholoÅ¡ko ni ustrezno 
 ♩tonu♩ brez ♩parcialov1 pripisovati barve tona, ki se pomembno razlikuje od ♩zvokov(n)e barve♩, in izraz ♩zvokov(n)a barva♩ uporabljati samo za ♩ton♩, ki vsebuje ♩parciale♩1. PsiholoÅ¡ko je tudi ♩ton♩ brez ♩parcialov♩1 ‘♩zvok♩‘.«

KR: ANG-, FR- in IT-pojmi z vpraÅ¡ajem so v ‹L›, 591, in v ‹P›, 34–35, vendar niso pravilni, ker so sopomenski z ♩zvokov(n)o barvo♩, ne pa z b. t. NEM-ustreznica se vidno razlikuje od ustreznice za ♩zvokov(n)o barvo♩, zato ker ima drugačen pomen, ki upoÅ¡teva bistveno razliko med ♩tonom♩ in ♩zvokom♩ v smislu, kakor ta dva pojma (skupaj s ♊šumom♩) definira akustika. (V vsakodnevnem govoru, v katerem se ne uporabljajo strokovne besede in tehnični pojmi, je mogoče govoriti o b. t. kakÅ¡nega glasbila ali o čudoviti ♩barvi♩ glasu kakÅ¡ne igralke ali pevke, ampak glede na to, da niti glasbilo niti glas ne proizvajata ♩sinusnih tonov♩, pri tem v resnici mislimo na ♩zvokovno barvo♩). Tudi v ‹MELZ›, I, 216, je po D b. t. pravzaprav ♩zvokov(n)a barva♩ V ‹M›, 555, se pojem omenja v zvezi Stockhausenovimi Elektronskimi Å¡tudijami I in II, kar je deloma upravičeno, saj tu Stockhausen dela s ♩sinusnimi toni♩, ki se sestavljajo v ♩meÅ¡anico tonov♩, medtem ko sam b. t. nikoli ne uporablja kot naziv za rezultat, ampak, npr. v STOCKHAUSEN 1963a: 40, prazaprav za to uporablja ♩zvokovno barvo♩ (gl. tudi ♩skladbo iz sinusnih tonov♩).

V KR ♩zvokov(n)e barve♩ se opozarja, da je ♩barva zvoka♩ slogovna figura, ki ne ustreza potrebam po natančnosti pomena tehničnega pojma, zato velja ♩zvokov(n)a barva♩ za veliko boljÅ¡o reÅ¡itev. Namesto ♩zvokov(n)a barva♩ je b. t. veliko boljÅ¡i pojem kot ♩tonska barva♩, saj tonska ♩barva♩, podobno kot ♩zvokov(n)a barva♩, prav tako prikliče na misel ♩barvo♩, ki zveni. (V slovenščini ne obstaja glagol, ki bi se, po vzoru samostalnika »♊zvok♊« – »zvočiti«, lahko primerjal s samostalnikom »♊ton♊«: ne na ravni strokovne besede ali tehničnega pojma.)

GL: ♩sinusni nihaj, ton, val♩ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusalni nihaj, ton, val), ♩meÅ¡anica tonov♩, ♩ton♩.

PRIM: ♩zvokov(n)a barva♩ = (barva) = barva zvoka.

1 V izvirniku najdemo »Obertöne«.

error: Content is protected !!