BIG BAND

ANG: big band; NEM: big band, groβe Musikgruppe; FR: big band, grande formation; IT: big band, grande complesso.

ET: ANG big = velik; ♩band♩.

D: »V ♩jazzu♩ navadno naziv za tip velikega orkestra, značilnega za obdobje ♩swinga♩ (1935–45). Medtem ko je mali sestav (♩combo♩) ustrezal linearnemu, polifonemu načinu muziciranja, je big band nastal v obdobju, ko je ♩jazz♩ glasba postajala vse bolj harmonično koncipirana. Sestavljena je iz skupine ritmičnih1 instrumentov (bobni, kontrabas, kitara, klavir) in skupine melodičnih instrumetov (trobente, tromboni in saksofoni).« ‹MELZ›, I, 197)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT se razlikujejo od izvirnika iz ‹BR›, 234–235. V uporabi je ANG-izvirnik, kot lahko vidimo tudi v ‹L›, 67–68, kjer je naveden samo ta.

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. b. zapisuje kot big-band (gl. D). To je edini primer za takÅ¡no pisanje besed, ki je precej neupravičeno, saj je »big« navaden pridevnik pred samostalnikom »band«. (Včasih se v ANG-pojmih dva samostalnika lahko poveÅŸeta z vezajem, če je prvi samostalnik v funkciji pridevnika.)

B. b. je nepotrebno prevajati […], saj s tem izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besedne zveze.

GL: ♩block chords♩, ♩jazz♩, ♩progressive jazz♩, ♩swing♩.

PRIM: ♩band♩, ♩combo♩, ♩jugband♩, ♩skiffle, skiffle band, skiffle group♩, ♩steel band♩, ♩washboard, washboard band♩.

‹BASS›, I, 256, 348; ‹BKR›, 1,143; ‹FR›, 9; ‹GRJ›, I, 108; ‹HI›, 63; ‹HK›, 51–52; ‹KN›, 35; ‹RAN›, 95; ‹RL›, 111

1 Ustrezneje bi bilo »ritemskih«. Gl. KR ♩ritma♩.

BIAKORD

ANG: bichord.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); ♩akord♩.

D: »(Naziv za) ♩vertikalno zvočnost♩, ki nastane s sočasnim zvenenjem dveh akordnih ♩struktur♩, ki se jih da identificirati (to sta trozvoka ali septakorda) 
 Naslednji primer je biakord trozvoka F-dura i H-dura:«

(‹FR›, 9)

KM: V ‹JON›, 34, se nahaja samo neobičajen ANG-pojem »bichordality«, ki je pojasnjen v D: »pojem opisuje glasbo, ki uporablja ‘superponirane [ali zdruÅŸene] ♩akorde♩ iz iste (sedemtonske) ♩lestvice♩ brez sočasnega vpletanja dveh ♩tonalitet♩‘«:

(Citat je primer iz JONES 1963: 118, 120.)

KR: V ‹BR›, 112–113, so navedeni NEM »Doppelgriff«, FR Ȉ doubles cordes« in IT »bicordo« kot ustreznice za ANG-pojem, ki je popolnoma napačen. Dobesedni prevod ANG-pojma (»bikord«) je nemogoč, saj je »chord« v ANG ♩akord♩. Pravilna oblika je oblika z dvema predponama (bi-, a-).

D zmedeno definira pojem, saj se po njej zdi, da je v identifikaciji akordnih ♩struktur♩ pomembna oblika sodelujočih ♩akordov♩ in ne tonalitetni kontekst, kateremu pripadajo. Po tem je primer D zavajajoč, saj govori o isti vrsti ♩akorda♩, o trozvoku oz. kvintakordu, zato po tem niti ne bi bil b., če se v njem ne nahaja osnova dveh različnih tonalitetnih kontekstov, F-dura in H-dura. Kot lahko vidimo iz primera v KM, različni tonalitetni konteksti v b. niso osnova za različne ♩tonalitete♩, ker morajo izhajati iz iste ♩lestvice♩ oz. iz iste ♩tonalitete♩. Če bi imeli ♩vertikalno zvočnost♩, katere ♩struktura♩ izhaja iz dveh ♩tonalitet♩, kar očitno ne, potem bi b. ustrezal ♩bitonaliteti♩ po ♩sestavi♩ glasbenega gradiva. Pa tudi tedaj bi ga bilo teÅŸko razlikovati od ♩poliakorda♩ (ki ima kot ♩protiakord♩ in ♩poliharmonija♩ poseben pomen v skladateljski teoriji H. Cowella, v kateri se b. ne pojavlja), tako kot je razlikovanje med ♩bitonaliteto♩ in ♩politonaliteto♩ samo teoretično (gl. KM ♩bitonaliteta in KR ♩politonaliteta♩).

Očitno je, da ni nobenega tehtega razloga za uporabo tega pojma.

GL: ♩agregat♩ (D 1), ♩akord♩, ♩protoakord♩, ♩vertikalna zvočnost♩, ♩zvočnost♩ (D 2).

PRIM: ♩bitonaliteta♩, ♩poliakord♩.

BELI Å UM

ANG: blank noise, white noise, white sound (redkeje), white tone (redkeje); NEM: weiβes Rauschen; FR: bruit blanc, son blanc, frange; IT: rumore bianco, rumore puro, suono bianco.

D: »Po analogiji s pojmom iz optike bela svetloba, ki vsebuje vse ♩barve♩ v ♩spektru♩, o belem Å¡umu govorimo, ko so vse frekvence enakomerno razporejene po vsem sluÅ¡nem frekvenčnem področju in ko so njihove amplitude (statistično gledano) enakih velikosti 
 (Beli Å¡um proizvaja ♩generator belega Å¡uma♩). Če se s ♩filtrom♩ zaduÅ¡i določeno frekvenčno področje, dobimo ♩obarvani Å¡um♩.« (‹EN›, 187–188)

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. Å¡. označuje kot posledica »sočasnega zvenenja 
 vseh sinusnih nihajev (frekvenc). V KR ♩sinusni nihaj, ton, val♩ opozarja na različne oblike pridevnika, vključno s to tukaj, ki se nanaÅ¡ajo na sinusoido. (Pridevnik »sinusoidalni« je nepotreben internacionalizem, ki ga je bolje zamenjati s »sinusni«.)

GL: ♩generator belega Å¡uma♩, ♩pas Å¡uma♩, ♊šum♩.

PRIM: ♩črni zvok♩, ♩obarvani Å¡um♩, ♩modri Å¡um♩, ♩roÅŸnati Å¡um♩.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 345; ‹BOSS›, 26; ‹CH›, 295; ‹EH›, 386–387; ‹FR›, 101; ‹GUI›, 149; ‹HO›, 122; ‹HU›, 80; ‹JON›, 353; ‹KS›, 115; ‹L›, 464; ‹P›, 32; ‹POU›, 205–207; ‹RAN›, 933; ‹RIC›, I, 124; ‹SLON›, 1501

BEGUINE

ANG: beguine; NEM: Beguine, Béguine (‹RL›, 95›); FR: beguine; IT: beguine.

ET: FR béguin (brez -e!) = ljubezen; v zapisu z -e ni najden noben pomen v smislu D. Lahko, da je osnova pojma dejansko béguin (brez -e), vendar z zapisom, ki je bil ustvarjen tam, kjer je b. nastal (gl. D).

D: »(Naziv za) črnski ples z Martinika in Santa Lucie. Béguine, ki je v tridesetih letih postal znan po Evropi, je vrsta ♩rumbe♩, ki se izvaja v umirjenem ali hitrem tempu v 2/4, 4/4 ali 2/2 taktu z naslednjo ritmično shemo:«

4/4 (ali 2/2)

(‹RL›, 95)

KM: V ‹HI›, 61, je omenjeno, da b., poleg elementov ♩rumbe♩ vsebuje tudi elemente ♩tanga♩, medtem ko se v ‹RAN›, 86, ♩ritem♩ b. primerja z ♩ritmom♩ bolera.

KR: V izvirni FR-obliki se beseda piÅ¡e z naglasom (»béguine«). Ta izvirni zapis se ne upoÅ¡teva dosledno v vseh navedenih virih (npr. v ‹BASS›, I, 296; ‹HI›, 61; ‹KL›, 158; ‹MELZ›, I, 165; ‹RIC›, I, 218), kar je najbrÅŸ posledica internacionalizacije pojma. Tudi v slovenščini ni treba vztrajati pri izvirnem FR-zapisu, Å¡e posebej zato, ker se v avtoritativnih FR-slovarjih (npr. v ‹TLF›) ta pomen pojma sploh ne omenja.

GL: ♩popularna glasba♩, ♩rumba♩, ♩tango♩, ♩zabavna glasba♩.

‹L›, 64

BEBOP = ♩BOP♩ = ♩REBOP♩

ANG: be-bop, bebop; NEM: be-bop, Bebop, Jazzstil; FR: be-bop, bebop, style de jazz; IT: be-bop, bebop, stile di jazz.

ET: Iz brezpomenskih zlogov »be-bop«, ki naj bi jih, domnevno, iznašel D. Gillespie (‹RL›, 92).

D: »(Pojem za) slog v ♩jazzu♩, ki je cvetel med letoma 1944 in 1958. S poudarkom na ♩improvizaciji♩. Značilno za bebop je, da majhna ♩combo♩ zasedba najprej predstavi dvanajsttaktni ♩blues♩ ali kakÅ¡no dvaintridesettaktno popularno melodijo v obliki teme – solo teme. Pri solu igra pihalec ali pianist 
 razkosano, hitro melodijo; pianist prav tako kombinira pavze s punktacijami, ki reinterpretirajo tradicionalne ♩harmonije♩ s Å¡irjenjem ♩akorda♩, z alteracijo ali zamenjavo. Bobni dodajo asimetrične poudarke, medtem ko ♩beat♩ označujejo svingerski obrazci v činelah in ♩walking bass♩. Slogovne podvrste bebopa so ♩afrokubanski jazz♩, ♩cool jazz♩, ♩West Coast jazz♩, ♩soul jazz♩ pa tudi ♩hard bop♩. Na začetku so bile miÅ¡ljene kot revolucija proti konvencijam tipičnega bebopa, ki so ga predstavljali posnetki kvinteta Charlieja Parkerja – Dizzyja Gillespieja.« ‹RAN›, 86

K: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 232–233. Vendar v literaturi ni bilo moÅŸno preveriti ­verodostojnosti tega predloga, saj je v uporabi izključno ANG-pojem.

GL: ♩afrokubanski jazz♩, ♩cool jazz♩, ♩funk(y)♩, ♩funky jazz♩, ♩jazz♩, ♩Kansas City jazz♩, ♩scat (singing)♩, ♩soul, soul jazz♩, ♩swing♩ (D 1), ♩West Coast jazz♩.

PRIM: ♩bop♩ = ♩rebop♩, ♩hard bop♩.

‹BASS›, I, 296; ‹BKR›, 1,113; ‹FR›, 8 = gl. tudi ♩bop♩; ‹GRJ›, I, 88 = gl. tudi ♩bop♩; ‹GR6›, I, 329 = gl. tudi ♩bop♩; ‹HI›, 60; ‹RK›, 46–47; ‹IM›, 32; ‹KN›, 34; ‹LARE›, 13 = »be-bop ou ♩bop♊«; ‹MELZ›, I, 154; ‹P), 32; ‹RIC›, I, 211 = gl. tudi ♩bop♩; ‹SLON›, 1432

BEAT

ANG: beat, beat 1960; NEM: Beat, »Schlag«, Musikrichtung; FR: beat, musique beat, »coup«, style de musique; IT: beat, beat music, »colpo«, stile musicale.

ET: EN beat = udarec, udar, doba.

D: 1) »V ♩jazz♩ glasbi izraz beat označuje metrično1 ogrodje muziciranja oz. stalno enakomerno pulziranje vedno enakih naglaÅ¡enih metrskih1 enot. Beat je vedno paren (four beat ali two beat), izvajajo ga tolkala oz. ritemski2 instrumenti benda3, medtem ko melodični instrumenti igrajo napev, ki ga prosto naglaÅ¡ujejo v različnih polimetrskih4 in poliritmitemskih5 kombinacijah (♩off-beat♩). S tem se ustvarja za ♩jazz♩ značilna matrično1—ritmična2 napetost ♩drive♩.« (‹MELZ›, I, 153)

2) »(Pojem za) britansko ♩rock glasbo♩ od leta 1962 do konca Å¡estdesetih let. Beat je v tem smislu pojem, ki označuje obdobje v britanski ♩rock glasbi♩, ki pa se glede slogovnih značilnosti ne razlikuje od nobene druge ♩rock glasbe♩. Ne moremo dokazati trditve, da je ameriÅ¡ka diskografska industrija okoli leta 1970 sproÅŸila kampanjo za preimenovanje evropskega beata v ♩rock♩. Prej bo drÅŸalo, da se je med letoma 1960 in 1962 glasba, uvoÅŸena iz ZDA v Liverpool, imenovala ♩rock♩. Pojem beat v glavnem izhaja iz revije Mersey Beat, ki jo je leta 1962 v Liverpoolu ustanovil B. Harry in po kateri se ni imenovala le lokalna skupina The Mersey Beats, temveč je tudi sicer pripomogla k Å¡irjenju pojma. Pod vplivom Beatlesov se je naziv prijel tudi v Londonu (tam so takrat govorili o ♩rhythm and bluesu♩) in drugod po Evropi.« (‹KN›, 34)

KM: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT, kot tudi ANG-pojem »beat 1960«, so predlagane v ‹BR›, 232–233. V literaturi se ne da preveriti verodostojnosti tega predloga, ker je v rabi izključno ANG-pojem. Pojmi, kot so: »Schlag« (NEM), »coup«, »battement« (FR) in »colpo« (IT), nimajo pomena v smislu D, ampak so sopomenski z našo »dobo« (gl. tudi ‹L›, 500).

KR: V obeh razlagah D lahko pojem uporabljamo le v izvirni, ANG-obliki.

GL: ♩break♩ (D 1), ♩jazz♩, ♩merseybeat♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩off beat♩.

‹BASS›, I, 295; ‹BKR›, I, 112; ‹GRI›, I, 198 = v pomenu D 1; ‹GRJ›, I, 85–88 = v pomenu D 1; ‹HI›, 59; ‹HK›, 45–46; ‹LARE›, 130

1 Ustrezneje bi bilo »metrični«, ker »metrijski« izhaja iz ♩metrike♩ – gl. KR ♩metra♩.

2 Ustrezneje bi bilo »ritmični«, ker »ritmijski« izhaja iz ♩ritmika♩ – gl. KR ♩ritma♩.

3 Bolje je uporabljati »♊instrumenti ‘banda’♊« – v. KR ‘banda’.

4 Ustrezneje bi bilo »polimetrični«, ker »polimetrijski« izhaja iz »polimetrija« – v. KR ‘polimetrije’.

5 Ustrezneje bi bilo »poliritmični«, ker »poliritmijski« izhaja iz ♩poliritmika♩ – gl. KR ♩poliritmika♩.

BATERIJA

ANG: battery, drum set; NEM: Batterie, Schlagzeug; FR: batterie; IT: batteria.

ET: FR batterie = baterija (gl. KM).

D: Pojem za komplet bobnov, preteÅŸno v ♩jazzu♩ in ♩rock glasbi♩.

KM: V izvirnem, FR-pomenu kot b. razumemo vsa tolkala v orkestru (gl. ‹LARE›, 126, D 2). TakÅ¡en pomen se je pri nas udomačil v ÅŸargonu. V NEM se v ÅŸargonu prav tako uporablja »Batterie« v pomenu D. V ‹BKR›, I, 108, se omenja tudi pomen iz 18. stoletja, ki nas na tem mestu sicer ne zanima.

GL: ♩jazz♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹BASS›, I, 292; ‹L›, 60; ‹RAN›, 85, 245; ‹RIC›, I, 205–206; ‹ROS›, 25

BARVA TONA

ANG: tone color, tone colour, tone-color, tone-colour, timbre (?); NEM: Tonfarbe; FR: timbre (?); IT: timbro, colore del suono (?).

ET: ♩Ton♩.

D: Pojem je, ÅŸal, v Å¡tevilnih kontekstih sopomenski z ♩zvokovno barvo♩, kar je seveda napačno. Namesto D na tem mestu citiramo obseÅŸnejÅ¡i odlomek iz ‹EH›, 310–311 (na str. 356 je tudi »Tonfarbe«, vendar samo v povezavi z geslom ♩sinusni ton♩), v katerem se komentira večpomenskost b. t. in ♩zvokov(n)e barve♩: V nasprotju s Å¡tevilnimi trditvami so ♩sinusni toni♩ v glasbenem smislu izredno pomembni, saj so absolutna osnova ♩elektronske glasbe♩, od enostavnega ♩tona♩ pa vse do najbolj zapletenega ♩zvoka♩. Kot je opazil F. Winckel (WINCKEL 1960), sta ÅŸe H. Helmholtz in C. Stumpf opozorila na to, da elementarni ♩ton♩, tisti, ki ne vsebuje nobenih ♩parcialnih tonov♩, vsebuje neko bravo tona. Temu bi bilo treba dodati, da J. Handschin – v tem primeru resnično verodostojna priča – ♩tonu♩ brez ♩parcialov♩ ni pripisal samo barve tona, ampak v osnovi tudi ♩zvokovno barvo♩

(HANDSCHIN 1948).«

KM: Sklicevanje na Handschina v D je izjemno zanimivo, kot kaÅŸe naslednji odlomek iz HANDSCHIN 1948: 130: »Kot lahko vidite, bi ÅŸelel 
 odpraviti terminoloÅ¡ko razlikovanje med ‘♩tonom♩‘ = ♩tonom♩ brez ♩parcialov♩1 in ‘♩zvokom♩‘ = ‘♩tonom♩ s ♩parciali♩1. Ostajam pri navadnem govoru, ki povsem ustreza fizikalnim dejstvom v tem, da se tudi ‘♩ton brez parcialov♩1 priključuje neskončni raznolikosti ‘♩tonov♩ s ♩parciali♩1, in to kot ♩barva♩ (ki jo lahko poimenujemo kot ‘barva tona’ ali ‘♩zvokovna barva♩‘
).« V HANDSCHIN 1948: 377–378 Handschin znova komentira to svoje stališče: »Sem ÅŸe 
 izpostavil, da psiholoÅ¡ko ni ustrezno 
 ♩tonu♩ brez ♩parcialov1 pripisovati barve tona, ki se pomembno razlikuje od ♩zvokov(n)e barve♩, in izraz ♩zvokov(n)a barva♩ uporabljati samo za ♩ton♩, ki vsebuje ♩parciale♩1. PsiholoÅ¡ko je tudi ♩ton♩ brez ♩parcialov♩1♩zvok♩‘.«

KR: ANG-, FR- in IT-pojmi z vpraÅ¡ajem so v ‹L›, 591, in v ‹P›, 34–35, vendar niso pravilni, ker so sopomenski z ♩zvokov(n)o barvo♩, ne pa z b. t. NEM-ustreznica se vidno razlikuje od ustreznice za ♩zvokov(n)o barvo♩, zato ker ima drugačen pomen, ki upoÅ¡teva bistveno razliko med ♩tonom♩ in ♩zvokom♩ v smislu, kakor ta dva pojma (skupaj s ♊šumom♩) definira akustika. (V vsakodnevnem govoru, v katerem se ne uporabljajo strokovne besede in tehnični pojmi, je mogoče govoriti o b. t. kakÅ¡nega glasbila ali o čudoviti ♩barvi♩ glasu kakÅ¡ne igralke ali pevke, ampak glede na to, da niti glasbilo niti glas ne proizvajata ♩sinusnih tonov♩, pri tem v resnici mislimo na ♩zvokovno barvo♩). Tudi v ‹MELZ›, I, 216, je po D b. t. pravzaprav ♩zvokov(n)a barva♩ V ‹M›, 555, se pojem omenja v zvezi Stockhausenovimi Elektronskimi Å¡tudijami I in II, kar je deloma upravičeno, saj tu Stockhausen dela s ♩sinusnimi toni♩, ki se sestavljajo v ♩meÅ¡anico tonov♩, medtem ko sam b. t. nikoli ne uporablja kot naziv za rezultat, ampak, npr. v STOCKHAUSEN 1963a: 40, prazaprav za to uporablja ♩zvokovno barvo♩ (gl. tudi ♩skladbo iz sinusnih tonov♩).

V KR ♩zvokov(n)e barve♩ se opozarja, da je ♩barva zvoka♩ slogovna figura, ki ne ustreza potrebam po natančnosti pomena tehničnega pojma, zato velja ♩zvokov(n)a barva♩ za veliko boljÅ¡o reÅ¡itev. Namesto ♩zvokov(n)a barva♩ je b. t. veliko boljÅ¡i pojem kot ♩tonska barva♩, saj tonska ♩barva♩, podobno kot ♩zvokov(n)a barva♩, prav tako prikliče na misel ♩barvo♩, ki zveni. (V slovenščini ne obstaja glagol, ki bi se, po vzoru samostalnika »♊zvok♊« – »zvočiti«, lahko primerjal s samostalnikom »♊ton♊«: ne na ravni strokovne besede ali tehničnega pojma.)

GL: ♩sinusni nihaj, ton, val♩ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusalni nihaj, ton, val), ♩meÅ¡anica tonov♩, ♩ton♩.

PRIM: ♩zvokov(n)a barva♩ = (barva) = barva zvoka.

1 V izvirniku najdemo »Obertöne«.

error: Content is protected !!