ANG: intuitive music; NEM: intuitive Musik; FR. musique intuitive.
ET: SrednjeveÅ¡ko lat. intuitio = neposredno zrenje, pojav slike na povrÅ¡ju ogledala (starejÅ¡i pomen), on intueri = natanÄno videti, gledati, od predloga in = v, na, in glagola tueri = gledati (â¹KLUâº, 329, 335â336).
D: 1) »(Naziv za) enostavno, meditativno glasbo, pogosto za iracionalno intuicijo, ki je pod vplivom Cagea, Daljnjega vzhoda, âŠpop glasbe⊠itn. nastala v Äasu (Å¡tudentskih) protestov 1968. leta.« (â¹Mâº, 555)
2) »Pojem, ki ga Stockhausen uporablja raje kot âŠimprovizacijoâŠ, ki oznaÄuje glasbo, ki jo je ustvarjal z izbranimi glasbeniki kot odgovor na verbalno besedilo (Aus den sieben Tagen), nedeterminirano notacijo (Prozession), sprejem kratkih valov (Kurzwellen) in skladbe za trak (Hymnen).« (â¹GRâº, 97)
3) »To glasbo, ki nastaja z duhovnim razpoloÅŸenjem, ki ga glasbeniku prinaÅ¡ajo kratka besedila, sem poimenoval intuitivna glasba. Beseda ‘âŠimprovizacija⊑ se mi ne zdi veÄ ustrezna za to, kar mi igramo, ker se z âŠimprovizacijo⊠vedno povezuje predstava o shemah, âŠformulah⊠in slogovnih prvinah, ki so osnova âŠimprovizacijeâŠ; torej (pri âŠimprovizacijiâŠ) se vedno gibljemo v nekem glasbenem jeziku, tudi takrat, ko se zaÄasno v t. i. ‘âŠprostih improvizacijah⊑ premaknemo Äez meje tega jezika … Glasbena meditacija ni nikakrÅ¡no uspavanje Äutov, temveÄ skrajna budnost in â v najsvetleÅ¡ih trenutkih â ustvarjalna ekstaza.« (STOCKHAUSEN 1971: 123â125).
4) »Intuicija je nekaj nadracionalnega. Racionalno je nekaj, kar je povezano z naÅ¡im telesom: sposobnost razmiÅ¡ljanja, sposobnost razvrÅ¡Äanja in povezovanja v odnose â ki prihaja iz razuma. Intuitivno v oÅŸjem smislu, kakor ga jaz uporabljam, je izvenÄloveÅ¡ko podroÄje, ki na nas vpliva s tresljaji, ki nas nenehno bombardirajo. Ti tresljaji so deloma tudi natanÄno oblikovani in nam dajejo spodbudo doloÄene aktivnosti. Ko pridemo v stanje, v katerem nismo obremenjeni sami s seboj, smo obÄutljivi na take tresljaje; Äe pa posebej vadimo prevajanje tega v aktivnost, potem iz tega lahko ustvarjamo glasbo. To lahko poÄne le posebna kategorija glasbenikov. VeÄina jih potem ne more delovati: to je prezahtevno za njih.« (STOCKHAUSEN 1978: 503)
KM: Glede na to, da se v D 2 omenja Stockhausenova skladba Aus den sieben Tagen kot primer intuitivne glasbe, D 3 pa je odlomek iz Stockhausenovega komentarja k tej skladbi, prinašamo eno izmed besedil, ki so, kot predloga, osnova za muziciranje v intuitivni glasbi:
NEOMEJENO
Igraj kak âŠtonâŠ
v prepriÄanju,
da imaÅ¡ Äasa in prostora, kolikor hoÄeÅ¡
(za ansambel)
(iz â¹Gâº, 165).
Tak zapis je primer tudi za âŠverbalno partituroâŠ, oz. âŠprozno glasboâŠ.
KR: D 1 posploÅ¡uje pomen pojma na nenatanÄen naÄin, tako da je ne moremo jemati resno, Å¡e posebej zaradi neprevidnega paktiranja z âŠmeditativno glasboâŠ, ki jo tudi sam Stockhausen â v D 3 â skuÅ¡a (neuspeÅ¡no) razloÅŸiti kot relevantno kategorijo.
D 2 je pojasnjena z D 3 kar zadeva odnos med intuitivno glasbo in âŠimprovizacijo⊠(oz. âŠprosto improvizacijoâŠ). V njej je problematiÄno le navajanje primerov intuitivne glasbe, med katerimi so najbolj sumljivi Hymnen. Vsako omenjanje intuicije ne vsebuje nujno tudi intuitivne glasbe. Tako npr. Stockhausen vztraja na Äistosti intuicije v zvezi s svojim projektom Musik fÃŒr ein Haus (1968), se pa bo ta projekt le s teÅŸavo uvrstil v intuitivno glasbo: »Intuitivna zavest se ne more zmotiti, ona nima meril o napaÄnem ali pravilnem, ne poseduje takega miÅ¡ljenja. Intuitivna zavest je taka, kot je.« (RITZEL 1970: 40)
Pojem je treba uporabljati izkljuÄno v zvezi z njegovim pomenom v skladateljski teoriji K. Stockhausena, Äeprav â kakor se vidi v D 3 in 4 â tudi tukaj ni povsem natanÄen, posebej kar zadeva odnos do âŠimprovizacije⊠(na sploÅ¡no) in âŠproste improvizacije⊠(konkretno). Najbolj se je treba izogibati meÅ¡anju s sploÅ¡nimi konotacijami, ki so navedene v D 1, Å¡e najbolj z âŠmeditativno glasboâŠ.
GL: âŠimprovizacijaâŠ, âŠmeditativna glasbaâŠ, âŠverbalna partituaâŠ, âŠprozna glasbaâŠ, âŠprosta improvizacijaâŠ.
â¹BOSSâº, 72â73; â¹Gâº, 154â166; â¹GLâº, 85
