ZVOČNA SKULPTURA

ANG: sound sculpture; NEM: Klangskulptur; FR: sculpture sonore.

ET: Lat. sculptura = kip, iz sculpere = sekati, tesati, rezati (‹DE›, 974).

D: »(Naziv za) skulpturo ali konstrukcijo, ki ustvarja ♦zvok♦, ne vedno glasbene narave, z lastnimi … mehanizmi ali če jo poženejo elementi iz narave, kot so veter, voda ali sončna svetloba, ali pa s posebenim ravnanjem.« (‹GRI›, III, 429)

KM: Najpogosteje so z. s. na veter, kot je omenjeno v ‹CP1›, 243, in v ‹FR›, 102, pri katerih, kot pri nekaterih vzhodnjaških instrumentih, ♦zvok♦ proizvaja strujenje zraka. Najbolj znamenite so z. s. (samouničevalne) skulpture J. Tinguelyja (gl. TOMKINS 1975: 145–187), nato skulpture Takisa, Pola Buryja, Johna Appletona, Maxa Eastleyja, Paula Panhuysena, Joea Jonesa, Hugha Daviesa in drugih (‹BOSS›, 148).

GL: ♦okoljska umetnost♦, ♦intermedijska umetnost♦ = ♦multimedijska umetnost♦, ♦multimedijska umetnost♦ = ♦intermedijska umetnost♦.

MUMMA 1975: 326–328

ZVOČNA KRAJINA

 

ANG: soundscape; FR: paysage sonore.

D: 1) »Pojem, ki ga je oblikoval (kanadski) skladatelj R. Murray Schafer, označuje popoln okoljski svet ♦zvoka♦, na način, kot ga človeško uho sliši. ♦Zvoki♦ avtomobilov, vrtalnih strojev, letal, ♦zvoki♦ pogovorov itn., vse to naj bi bili sestavni deli zvočne krajine.« (‹FR›, 84)

2) »(Zvočna krajina) je zvočna ♦okoljska umetnost♦1. Tehnično se vsak del zvočne ♦okoljske umetnosti♦ jemlje kot polje raziskovanja. Pojem se lahko tudi nanaša na resnične ♦okoljske umetnosti♦ ali na abstraktne konstrukcije, kot so skladbe ali ♦montaže♦, še zlasti, ko jih razumemo kot ♦okoljsko umetnost♦.« (SCHAFER 1994: 274–275)

KM: Kanadčan R. M. Schafer je od leta 1971 vodja »Projekta svetovne zvočne krajine« (= »World Soundscape Project«): »Sedež projekta je v Studiu za zvočne raziskave (= Sonic Research Studio) pri Oddelku za komunikacije Univerze Simon Fraser v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Tema projekta je primerjalno preučevanje svetovne zvočne krajine. Projekt je nastal leta 1971 in od takrat so opravili vrsto nacionalnih in internacionalnih raziskav v povezavi s slušno percepcijo, zvočnim simbolizmom, onesnaževanjem s ♦šumom♦ itn. Prek teh raziskav so se poskusile združiti umetnosti in znanosti, ki se ukvarjajo s preučevanjem ♦zvoka♦, da bi se pripravil razvoj interdisciplinarnega akustičnega dizajna.« (SCHAFER 1994: 275) V SCHAFER 1994: 271 je »akustični dizajn« definiran kot »poskus odkrivanja načel, po katerih lahko ♦okoljska umetnost♦ ali zvočna krajina napreduje«.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦), ♦muzak♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvok♦

‹BOSS›, 126–127

1 V izvirniku piše »sonic environment«.

ZRCALNI OBRAT (VRSTE, SERIJE) = (♦ZRCALNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE]♦)

ANG: mirror inversion.

D: V izrazju ♦dvanajsttonske tehnike♦ naziv za razmerja med ♦heksakordi♦ v ♦dvanajsttonski vrsti, seriji♦: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ se lahko artikulira na način, da drugi ♦heksakord♦ nastane kot zrcalni obrat prvega. Treba je zadovoljiti določene pogoje, da v zrcalnem obratu drugega ♦heksakorda♦ ne bi prišlo do ponavljanja ♦tonov♦ iz prvega ♦heksakorda♦.

KM: S konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ z z. o. se je ukvarjal G. Rochberg (ROCHBERG 1955), ki je točno ugotovil pogoje, ki ji je treba zadovojiti, da se z z. o. prvega ♦heksakorda♦ v drugem ♦heksakordu♦ ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ ustvarijo določeni ♦toni♦.

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladnja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

PRIM: ♦obrat vrste, serija♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦), (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

EIMERT 1964; ‹JON›, 142–143, 166

ZRCALNA LESTIVCA

ANG: mirror scale.

D: (Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, ki se oblikuje z zrcalno razporeditvijo intervalov okrog določenega središčnega ♦tona♦, npr. v delu Osama Vaughana Williamsa:

ali v 29. skladbi iz prve knjige Bartókovega Mikrokozmosa:

(‹JON›, 310)

GL: ♦lestivca♦, ♦sintetična lestivca♦.

error: Content is protected !!