âŠZVOÄNI OBJEKT⊠= (OBJET SONORE)
ZVOÄNI DOGODEK
ZVOÄNI DOGODEK
ZVOÄNA SKULPTURA
ANG: sound sculpture; NEM: Klangskulptur; FR: sculpture sonore.
ET: Lat. sculptura = kip, iz sculpere = sekati, tesati, rezati (â¹DEâº, 974).
D: »(Naziv za) skulpturo ali konstrukcijo, ki ustvarja âŠzvokâŠ, ne vedno glasbene narave, z lastnimi … mehanizmi ali Äe jo poÅŸenejo elementi iz narave, kot so veter, voda ali sonÄna svetloba, ali pa s posebenim ravnanjem.« (â¹GRIâº, III, 429)
KM: Najpogosteje so z. s. na veter, kot je omenjeno v â¹CP1âº, 243, in v â¹FRâº, 102, pri katerih, kot pri nekaterih vzhodnjaÅ¡kih instrumentih, âŠzvok⊠proizvaja strujenje zraka. Najbolj znamenite so z. s. (samouniÄevalne) skulpture J. Tinguelyja (gl. TOMKINS 1975: 145â187), nato skulpture Takisa, Pola Buryja, Johna Appletona, Maxa Eastleyja, Paula Panhuysena, Joea Jonesa, Hugha Daviesa in drugih (â¹BOSSâº, 148).
GL: âŠokoljska umetnostâŠ, âŠintermedijska umetnost⊠= âŠmultimedijska umetnostâŠ, âŠmultimedijska umetnost⊠= âŠintermedijska umetnostâŠ.
MUMMA 1975: 326â328
ZVOÄNA KRAJINA
ANG: soundscape; FR: paysage sonore.
D: 1) »Pojem, ki ga je oblikoval (kanadski) skladatelj R. Murray Schafer, oznaÄuje popoln okoljski svet âŠzvokaâŠ, na naÄin, kot ga ÄloveÅ¡ko uho sliÅ¡i. âŠZvoki⊠avtomobilov, vrtalnih strojev, letal, âŠzvoki⊠pogovorov itn., vse to naj bi bili sestavni deli zvoÄne krajine.« (â¹FRâº, 84)
2) »(ZvoÄna krajina) je zvoÄna âŠokoljska umetnostâŠ1. TehniÄno se vsak del zvoÄne âŠokoljske umetnosti⊠jemlje kot polje raziskovanja. Pojem se lahko tudi nanaÅ¡a na resniÄne âŠokoljske umetnosti⊠ali na abstraktne konstrukcije, kot so skladbe ali âŠmontaÅŸeâŠ, Å¡e zlasti, ko jih razumemo kot âŠokoljsko umetnostâŠ.« (SCHAFER 1994: 274â275)
KM: KanadÄan R. M. Schafer je od leta 1971 vodja »Projekta svetovne zvoÄne krajine« (= »World Soundscape Project«): »SedeÅŸ projekta je v Studiu za zvoÄne raziskave (= Sonic Research Studio) pri Oddelku za komunikacije Univerze Simon Fraser v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Tema projekta je primerjalno preuÄevanje svetovne zvoÄne krajine. Projekt je nastal leta 1971 in od takrat so opravili vrsto nacionalnih in internacionalnih raziskav v povezavi s sluÅ¡no percepcijo, zvoÄnim simbolizmom, onesnaÅŸevanjem s âŠÅ¡umom⊠itn. Prek teh raziskav so se poskusile zdruÅŸiti umetnosti in znanosti, ki se ukvarjajo s preuÄevanjem âŠzvokaâŠ, da bi se pripravil razvoj interdisciplinarnega akustiÄnega dizajna.« (SCHAFER 1994: 275) V SCHAFER 1994: 271 je »akustiÄni dizajn« definiran kot »poskus odkrivanja naÄel, po katerih lahko âŠokoljska umetnost⊠ali zvoÄna krajina napreduje«.
GL: âŠambientalna glasbaâŠ, âŠokoljska umetnostâŠ, âŠkonkretna glasba⊠= (âŠmusique concrÚteâŠ), âŠmuzakâŠ, âŠprostorska glasbaâŠ, âŠtapetna glasbaâŠ, âŠzvokâŠ
â¹BOSSâº, 126â127
1 V izvirniku piše »sonic environment«.
(ZVOÄNA BARVA) = (BARVA) = BARVA ZVOKA = âŠZVOKOV(N)A BARVAâŠ
ZRCALNI OBRAT (VRSTE, SERIJE) = (âŠZRCALNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE]âŠ)
ANG: mirror inversion.
D: V izrazju âŠdvanajsttonske tehnike⊠naziv za razmerja med âŠheksakordi⊠v âŠdvanajsttonski vrsti, serijiâŠ: âŠdvanajsttonska vrsta, serija⊠se lahko artikulira na naÄin, da drugi âŠheksakord⊠nastane kot zrcalni obrat prvega. Treba je zadovoljiti doloÄene pogoje, da v zrcalnem obratu drugega âŠheksakorda⊠ne bi priÅ¡lo do ponavljanja âŠtonov⊠iz prvega âŠheksakordaâŠ.
KM: S konstrukcijo âŠdvanajsttonske vrste, serije⊠z z. o. se je ukvarjal G. Rochberg (ROCHBERG 1955), ki je toÄno ugotovil pogoje, ki ji je treba zadovojiti, da se z z. o. prvega âŠheksakorda⊠v drugem âŠheksakordu⊠âŠdvanajsttonske vrste, serije⊠ustvarijo doloÄeni âŠtoniâŠ.
GL: âŠdvanajsttonska tehnika (skladanja) = (âŠdodekafonijaâŠ), âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠserialna tehnika (skladnja)âŠ, âŠsimetriÄna vrsta, serijaâŠ.
PRIM: âŠobrat vrste, serija⊠= (âŠinverzija [vrste, serije]âŠ), âŠrakov obrat (vrste, serije)⊠= (âŠretrogradna inverzija [vrste, serije]âŠ), (âŠzrcalna inverzija [vrste, serije]âŠ).
EIMERT 1964; â¹JONâº, 142â143, 166
ZRCALNA LESTIVCA
ANG: mirror scale.
D: (Naziv za) âŠsintetiÄno lestvicoâŠ, ki se oblikuje z zrcalno razporeditvijo intervalov okrog doloÄenega srediÅ¡Änega âŠtonaâŠ, npr. v delu Osama Vaughana Williamsa:
ali v 29. skladbi iz prve knjige Bartókovega Mikrokozmosa:
(â¹JONâº, 310)
GL: âŠlestivcaâŠ, âŠsintetiÄna lestivcaâŠ.
(ZRCALNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE]) = âŠZRCALNI OBRAT (VRSTE, SERIJE)âŠ
ANG: Lat. inversio = obrat, iz invertere = obrniti (in = v, na + vertere = obrniti).
PRIM: âŠzrcalni obrat (vrste, serije)âŠ.


