ZVOČNA SKULPTURA

ANG: sound sculpture; NEM: Klangskulptur; FR: sculpture sonore.

ET: Lat. sculptura = kip, iz sculpere = sekati, tesati, rezati (‹DE›, 974).

D: »(Naziv za) skulpturo ali konstrukcijo, ki ustvarja ♩zvok♩, ne vedno glasbene narave, z lastnimi … mehanizmi ali če jo poÅŸenejo elementi iz narave, kot so veter, voda ali sončna svetloba, ali pa s posebenim ravnanjem.« (‹GRI›, III, 429)

KM: Najpogosteje so z. s. na veter, kot je omenjeno v ‹CP1›, 243, in v ‹FR›, 102, pri katerih, kot pri nekaterih vzhodnjaÅ¡kih instrumentih, ♩zvok♩ proizvaja strujenje zraka. Najbolj znamenite so z. s. (samouničevalne) skulpture J. Tinguelyja (gl. TOMKINS 1975: 145–187), nato skulpture Takisa, Pola Buryja, Johna Appletona, Maxa Eastleyja, Paula Panhuysena, Joea Jonesa, Hugha Daviesa in drugih (‹BOSS›, 148).

GL: ♩okoljska umetnost♩, ♩intermedijska umetnost♩ = ♩multimedijska umetnost♩, ♩multimedijska umetnost♩ = ♩intermedijska umetnost♩.

MUMMA 1975: 326–328

ZVOČNA KRAJINA

 

ANG: soundscape; FR: paysage sonore.

D: 1) »Pojem, ki ga je oblikoval (kanadski) skladatelj R. Murray Schafer, označuje popoln okoljski svet ♩zvoka♩, na način, kot ga človeÅ¡ko uho sliÅ¡i. ♩Zvoki♩ avtomobilov, vrtalnih strojev, letal, ♩zvoki♩ pogovorov itn., vse to naj bi bili sestavni deli zvočne krajine.« (‹FR›, 84)

2) »(Zvočna krajina) je zvočna ♩okoljska umetnost♩1. Tehnično se vsak del zvočne ♩okoljske umetnosti♩ jemlje kot polje raziskovanja. Pojem se lahko tudi nanaÅ¡a na resnične ♩okoljske umetnosti♩ ali na abstraktne konstrukcije, kot so skladbe ali ♩montaÅŸe♩, Å¡e zlasti, ko jih razumemo kot ♩okoljsko umetnost♩.« (SCHAFER 1994: 274–275)

KM: Kanadčan R. M. Schafer je od leta 1971 vodja »Projekta svetovne zvočne krajine« (= »World Soundscape Project«): »SedeÅŸ projekta je v Studiu za zvočne raziskave (= Sonic Research Studio) pri Oddelku za komunikacije Univerze Simon Fraser v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Tema projekta je primerjalno preučevanje svetovne zvočne krajine. Projekt je nastal leta 1971 in od takrat so opravili vrsto nacionalnih in internacionalnih raziskav v povezavi s sluÅ¡no percepcijo, zvočnim simbolizmom, onesnaÅŸevanjem s ♊šumom♩ itn. Prek teh raziskav so se poskusile zdruÅŸiti umetnosti in znanosti, ki se ukvarjajo s preučevanjem ♩zvoka♩, da bi se pripravil razvoj interdisciplinarnega akustičnega dizajna.« (SCHAFER 1994: 275) V SCHAFER 1994: 271 je »akustični dizajn« definiran kot »poskus odkrivanja načel, po katerih lahko ♩okoljska umetnost♩ ali zvočna krajina napreduje«.

GL: ♩ambientalna glasba♩, ♩okoljska umetnost♩, ♩konkretna glasba♩ = (♩musique concrÚte♩), ♩muzak♩, ♩prostorska glasba♩, ♩tapetna glasba♩, ♩zvok♩

‹BOSS›, 126–127

1 V izvirniku piše »sonic environment«.

ZRCALNI OBRAT (VRSTE, SERIJE) = (♩ZRCALNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE]♩)

ANG: mirror inversion.

D: V izrazju ♩dvanajsttonske tehnike♩ naziv za razmerja med ♩heksakordi♩ v ♩dvanajsttonski vrsti, seriji♩: ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩ se lahko artikulira na način, da drugi ♩heksakord♩ nastane kot zrcalni obrat prvega. Treba je zadovoljiti določene pogoje, da v zrcalnem obratu drugega ♩heksakorda♩ ne bi priÅ¡lo do ponavljanja ♩tonov♩ iz prvega ♩heksakorda♩.

KM: S konstrukcijo ♩dvanajsttonske vrste, serije♩ z z. o. se je ukvarjal G. Rochberg (ROCHBERG 1955), ki je točno ugotovil pogoje, ki ji je treba zadovojiti, da se z z. o. prvega ♩heksakorda♩ v drugem ♩heksakordu♩ ♩dvanajsttonske vrste, serije♩ ustvarijo določeni ♩toni♩.

GL: ♩dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (♩dodekafonija♩), ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩oblika vrste, serije♩, ♩serialna tehnika (skladnja)♩, ♩simetrična vrsta, serija♩.

PRIM: ♩obrat vrste, serija♩ = (♩inverzija [vrste, serije]♩), ♩rakov obrat (vrste, serije)♩ = (♩retrogradna inverzija [vrste, serije]♩), (♩zrcalna inverzija [vrste, serije]♩).

EIMERT 1964; ‹JON›, 142–143, 166

ZRCALNA LESTIVCA

ANG: mirror scale.

D: (Naziv za) ♩sintetično lestvico♩, ki se oblikuje z zrcalno razporeditvijo intervalov okrog določenega središčnega ♩tona♩, npr. v delu Osama Vaughana Williamsa:

ali v 29. skladbi iz prve knjige Bartókovega Mikrokozmosa:

(‹JON›, 310)

GL: ♩lestivca♩, ♩sintetična lestivca♩.

error: Content is protected !!