ZVOČNA SKULPTURA

ANG: sound sculpture; NEM: Klangskulptur; FR: sculpture sonore.

ET: Lat. sculptura = kip, iz sculpere = sekati, tesati, rezati (‹DE›, 974).

D: »(Naziv za) skulpturo ali konstrukcijo, ki ustvarja zvok, ne vedno glasbene narave, z lastnimi … mehanizmi ali če jo poženejo elementi iz narave, kot so veter, voda ali sončna svetloba, ali pa s posebenim ravnanjem.« (‹GRI›, III, 429)

KM: Najpogosteje so z. s. na veter, kot je omenjeno v ‹CP1›, 243, in v ‹FR›, 102, pri katerih, kot pri nekaterih vzhodnjaških instrumentih, zvok proizvaja strujenje zraka. Najbolj znamenite so z. s. (samouničevalne) skulpture J. Tinguelyja (gl. TOMKINS 1975: 145–187), nato skulpture Takisa, Pola Buryja, Johna Appletona, Maxa Eastleyja, Paula Panhuysena, Joea Jonesa, Hugha Daviesa in drugih (‹BOSS›, 148).

GL: okoljska umetnost, intermedijska umetnost = multimedijska umetnost, multimedijska umetnost = intermedijska umetnost.

MUMMA 1975: 326–328

ZVOČNA KRAJINA

 

ANG: soundscape; FR: paysage sonore.

D: 1) »Pojem, ki ga je oblikoval (kanadski) skladatelj R. Murray Schafer, označuje popoln okoljski svet zvoka, na način, kot ga človeško uho sliši. Zvoki avtomobilov, vrtalnih strojev, letal, zvoki pogovorov itn., vse to naj bi bili sestavni deli zvočne krajine.« (‹FR›, 84)

2) »(Zvočna krajina) je zvočna okoljska umetnost1. Tehnično se vsak del zvočne okoljske umetnosti jemlje kot polje raziskovanja. Pojem se lahko tudi nanaša na resnične okoljske umetnosti ali na abstraktne konstrukcije, kot so skladbe ali montaže, še zlasti, ko jih razumemo kot okoljsko umetnost.« (SCHAFER 1994: 274–275)

KM: Kanadčan R. M. Schafer je od leta 1971 vodja »Projekta svetovne zvočne krajine« (= »World Soundscape Project«): »Sedež projekta je v Studiu za zvočne raziskave (= Sonic Research Studio) pri Oddelku za komunikacije Univerze Simon Fraser v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Tema projekta je primerjalno preučevanje svetovne zvočne krajine. Projekt je nastal leta 1971 in od takrat so opravili vrsto nacionalnih in internacionalnih raziskav v povezavi s slušno percepcijo, zvočnim simbolizmom, onesnaževanjem s šumom itn. Prek teh raziskav so se poskusile združiti umetnosti in znanosti, ki se ukvarjajo s preučevanjem zvoka, da bi se pripravil razvoj interdisciplinarnega akustičnega dizajna.« (SCHAFER 1994: 275) V SCHAFER 1994: 271 je »akustični dizajn« definiran kot »poskus odkrivanja načel, po katerih lahko okoljska umetnost ali zvočna krajina napreduje«.

GL: ambientalna glasba, okoljska umetnost, konkretna glasba = (musique concrète), muzak, prostorska glasba, tapetna glasba, zvok

‹BOSS›, 126–127

1 V izvirniku piše »sonic environment«.

ZRCALNI OBRAT (VRSTE, SERIJE) = (♦ZRCALNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE]♦)

ANG: mirror inversion.

D: V izrazju dvanajsttonske tehnike naziv za razmerja med heksakordi v dvanajsttonski vrsti, seriji: dvanajsttonska vrsta, serija se lahko artikulira na način, da drugi heksakord nastane kot zrcalni obrat prvega. Treba je zadovoljiti določene pogoje, da v zrcalnem obratu drugega heksakorda ne bi prišlo do ponavljanja tonov iz prvega heksakorda.

KM: S konstrukcijo dvanajsttonske vrste, serije z z. o. se je ukvarjal G. Rochberg (ROCHBERG 1955), ki je točno ugotovil pogoje, ki ji je treba zadovojiti, da se z z. o. prvega heksakorda v drugem heksakordu dvanajsttonske vrste, serije ustvarijo določeni toni.

GL: dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (dodekafonija), dvanajsttonska vrsta, serija, oblika vrste, serije, serialna tehnika (skladnja), simetrična vrsta, serija.

PRIM: obrat vrste, serija = (inverzija [vrste, serije]), rakov obrat (vrste, serije) = (retrogradna inverzija [vrste, serije]), (zrcalna inverzija [vrste, serije]).

EIMERT 1964; ‹JON›, 142–143, 166

ZRCALNA LESTIVCA

ANG: mirror scale.

D: (Naziv za) sintetično lestvico, ki se oblikuje z zrcalno razporeditvijo intervalov okrog določenega središčnega tona, npr. v delu Osama Vaughana Williamsa:

ali v 29. skladbi iz prve knjige Bartókovega Mikrokozmosa:

(‹JON›, 310)

GL: lestivca, sintetična lestivca.

error: Content is protected !!