ANG: noise; NEM: GerÀusch, Rausch(en); FR: bruit; IT: rumore.
D: 1) »(Naziv za) sliÅ¡ni fenomen, ki ima v nasprotju s âŠtonom⊠amorfen znaÄaj in nedoloÄeno âŠtonsko viÅ¡ino⊠… Akustika Å¡um pogosto definira kot zvoÄni proces, ki sestoji iz mnogih, veÄinoma Äasovno spremenljivih, frekvenÄno neharmoniÄnih nihajev … ZvoÄni proces, ki niha z enako amplitudo v vseh frenkvencah doloÄenega frekvenÄnega obmoÄja, imenujemo âŠobarvani Å¡umâŠ. Äe pa njegov âŠspekter⊠frekvenc obsega celo podroÄje sluÅ¡nega, govorimo o âŠbelem Å¡umuâŠ. TakÅ¡ne zvoÄne procese je moÄ proizvesti umetno, z âŠgeneratorjiâŠ, uporabljajo pa se pri tehnikah âŠmerjenjaâŠ.« (â¹RLâº, 326)
2) »(Naziv za) sluÅ¡ni draÅŸljaj brez doloÄljive âŠviÅ¡ineâŠ, ki (v nasprotju z âŠzvokomâŠ) temelji na Å¡tevilnih Äasovno spremenljvih in neharmoniÄnih nihajih … V âŠelektronski glasbi⊠je to zvoÄna snov, ki se obdeluje skozi âŠparametre⊠âŠgostoteâŠ, âŠviÅ¡ineâŠ, Å¡irine in âŠintenziteteâŠ.« (â¹HIâº, 177â178)
3) »Skupni naziv za vse âŠzvokov(n)e dogodkeâŠ, ki ne temeljijo izkljuÄno na periodiÄnem nihanju in katerih âŠzvoÄni spekter⊠se odlikuje z neharmoniÄno (âŠstrukturoâŠ) âŠparcialnih tonov⊠na naÄin, da ne obstaja enoznaÄen obÄutek âŠviÅ¡ineâŠ.« (â¹ENâº, 91)
4) »(Naziv za) kompleksen âŠzvok⊠(nem. Teiltöne); frekvence njegovih âŠparcialnih tonov⊠niso obstojne ali niso v medsebojnem harmoniÄnem razmerju. Zaradi tega razmerja frekvenc âŠparcialnih tonov⊠doloÄenega Å¡uma ni mogoÄe prikazati s celimi Å¡tevili, kot je mogoÄe pri âŠalikvotnih tonihâŠ, kjer je npr. razmerje frekvenc prvih Å¡tirih âŠtonov⊠alikvotne vrste 1: 2: 3: 4 itn. Pri Å¡umu so frekvence âŠparcialnih tonov⊠nepravilno razdeljene in so pogosto v strnjenem poloÅŸaju. Å um se je kot zvoÄni material uporabljal v tradicionalni glasbi le v omejeni meri, npr. kot âŠzvok⊠tolkal, le redkokdaj samostojno, veÄinoma pa hkrati z drugimi instrumenti. V âŠsodobni glasbi⊠šum postane popolnoma samostojna kategorija. Zasedba tolkal se z novimi instrumenti nenehno Å¡iri, tudi s predmeti, ki sploh niso narejeni z namenom, da bi bili glasbeni instrumenti (razliÄni kovinski predmeti, Å¡elesteÄ papir, kamenÄki itn.). Tudi tradicionalna godala, trobila in drugi instrumenti se uporabljajo za pridobivanje Å¡uma …. (Vendar pa) najÅ¡irÅ¡o in najbolj natanÄno uporabo Å¡uma dajo elektroakustiÄni postopki z âŠgeneratorjem belega Å¡uma⊠in razliÄnimi napravami za filtriranje in transformiranje … Analogno z gosto razporejenimi frekvencami v Å¡umu imenujemo goste, kompleksne ritmiÄne âŠstruktureâŠ, katerih elementov ni moÄ razbrati ali jim slediti, Äasovni Å¡um (nem. ZeitgerÀusch):«
(â¹MELZâº, III, 520)
5) »Šum definiramo kot ‘katerikoli nenamerni âŠzvok⊑. Vendar pa ima za inÅŸenirje specifiÄen pomen; glede na to, da je Å¡um sestavina mnogih naravnih in ‘glasbenih’ âŠzvokovâŠ, pa je pomemben za glasbenike, ki se ukvarjajo z elektronsko âŠsintezo zvokaâŠ.« (â¹DOBâº, 109)
6) »Le en âŠsinusni nihaj⊠proizvaja ‘Äisti’ âŠtonâŠ. Naravni âŠton⊠je, fizikalno gledano, ÅŸe âŠzvokâŠ: sestoji iz seÅ¡tevka âŠsinusnih tonovâŠ, ki se kot âŠparcialni toni⊠zdruÅŸujejo v celoto … Pri Å¡umu so nihaji neperiodiÄni in vrsta âŠparcialnih tonov⊠neharmoniÄna, poleg tega pa je zelo gost … Kar zadeva âŠviÅ¡inoâŠ, je pri Å¡umih samo pribliÅŸno doloÄljiva zaradi moÄne izrazitosti âŠpasu⊠âŠformantovâŠ. T. i. âŠbeli Å¡um⊠se razteguje po vsem sluÅ¡nem obmoÄju.« (â¹Mâº, 17)
KM: â¹EHâº, 274, razloÅŸi, da se NEM-pojem »Rausch(en)« uporablja »predvsem pri meritvah v akustiki prostora«. V D 3 je iz â¹EN⺠omenjen pomen pojma »GerÀusch«, v istem viru (str. 187) pa je omenjena definicija pojma »Rauschen« z besedami: »(Naziv za) Å¡um, ki temelji na nihanju, ki vsebuje (teoretiÄno) neskonÄno Å¡tevilo gosto razporejenih frekvenc, s tem pa ustvarja âŠzvoÄni spekterâŠ, ki ga je ÂmogoÄe le statistiÄno (pribliÅŸno) opisati.« Pojma sta torej dejansko sopomenki. V â¹RLâº, 781, se bralca s pojma »Rauschen« napoti k pojmu »GerÀusch«. V â¹HIâº, 382, se »Rauschen« med drugim definira kot: 1) »(Naziv za) znaÄilne âŠspektre⊠šuma1, ki jih v âŠelektronski glasbi⊠dobimo z âŠgeneratorjem Å¡umaâŠ2. 2) (Naziv za) nepravilen âŠsignalâŠ, podoben Å¡umu, ki se pojavlja kot tuja napetost v elektroakustiÄnih sistemih za prenos, tj. pri ojaÄevalcu, prejemniku in magnetofonu.« (Za doloÄitve pomenov pojma »GerÀusch« v â¹HI⺠gl. D 2.) Zaradi prepreÄevanja uporabe obeh pojmov kot sopomenk (Äeprav se v â¹KLUâº, 259, opozarja na njun enak ET-koren) je najbolje upoÅ¡tevati pomensko razliko, ki se predlaga v â¹EHâº, 274. Z drugimi besedami, za nas je tukaj pojem »Rausch(en)« povsem sekundaren.
KR: Vse D razkrivajo izredno kompleksnost pojma in zato potrebuje dodaten komentar:
I) Najprej je treba opozoriti na sploÅ¡no dvopomenskost pojma: a) Po eni strani je pojem do doloÄene mere sopomenka hrupa, npr. v tistem delu D 4, v katerem je govora o uporabi tolkal in o novem obravnavanju tradicionalnh glasbil v âŠsodobni glasbiâŠ, pa tudi v âŠglasbi Å¡uma, hrupaâŠ, ki temelji predvsem na estetiki âŠbruitizmaâŠ, glasbene veje italijanskega glasbenega âŠfuturizma⊠(gl. KR âŠglasbe Å¡uma, hrupaâŠ). V â¹BOSSâº, 24, se omenja pomen pojma v povezavi z âŠbruitizmomâŠ, v â¹JONâº, 187, se v povezavi s pomenom pojma prikazuje Russolova kategorizacija Å¡. in hrupa, ki je v Pojmovniku omenjena v KM âŠglasbe Å¡uma, hrupaâŠ. b) Po drugi strani je pomen pojma omejen na podroÄje akustike in ga ne smemo meÅ¡ati s pomenom v a).
II) V D 1 je pojem doloÄen zelo povrÅ¡no, kar preseneÄa glede na relevantnost vira. V â¹Gâº, 64, se polemizira s kvalifikacijo Å¡. kot amorfnega (gl. D 7 in KR â t. f âŠtonaâŠ). Najbolj preseneÄa, da je na koncu D âŠgenerator belega Å¡uma⊠omenjen izkljuÄno v povezavi z meritvenimi tehnikami brez omenjanja âŠelektronske glasbeâŠ.
III) V D 2 se ne omenja âŠton⊠(ob âŠzvoku⊠â prim. D 1 in 2 âŠtonaâŠ), kar je begajoÄe, pa tudi omenjanje âŠparametra⊠je zelo tvegano, ker se potemtakem njegov nejasen pomen Å¡iri v neskonÄnost (gl. KR âŠparametraâŠ).
IV) D 4 je najobseÅŸnejÅ¡a (edina, v kateri se pomen pojma deli na naÄin, ki je poudarjen v t. I), vendar pa ravno zaradi tega potrebuje podrobnejÅ¡o terminoloÅ¡ko analizo:
a) Nerazumljivo je, zakaj se NEM-beseda »Teiltöne« navaja kot sopomenka kompleksnega âŠzvokaâŠ, Äe so »Teiltöne« enostavno âŠparcialni toniâŠ. Pri pregledovanju gesla v rokopisu je postalo jasno, da je vodilka k NEM-pojmu »Teiltöne« v geslu âŠparcialni toniâŠ, kar je seveda pravilno. V tiskani verziji je torej oÄitno priÅ¡lo do napake.
b) Primerjanje âŠparcialnih⊠in âŠalikvotnih tonov⊠je problematiÄno glede na D in na KR âŠalikvotnih tonovâŠ.
c) Pojem »Äasovni Å¡um«, ki je omenjen pri koncu D 4, se sicer vÄasih uporablja, vendar je preveÄ metaforiÄen in je bolje uporabljati sopomenski pojem âŠÄasovno polje⊠in podobne sorodne pojme (gl. âŠÄasovno poljeâŠ).
d) Namesto »ritmiÄnih âŠstrukturâŠÂ« je bolje »ritmiÄne âŠtekstureâŠÂ« (gl. KR âŠritma⊠in D 5 in 6 âŠtekstureâŠ).
V) V D 5 se pomen pojma iz jasnih razlogov, tj. zaradi specialistiÄne usmeritve virov, omejuje le na âŠelektronsko glasbo⊠v najÅ¡irÅ¡em pomenu.
VI) V D 6 se pojem jasno postavlja v razmerje s âŠsinusnimi toniâŠ, âŠtoni⊠in âŠzvokomâŠ, kar je za Pojmovnik Å¡e posebej pomembno.
V Pojmovniku se s Å¡tevilnimi vodilkami opozarja na razliko med (âŠsinusnimâŠ) âŠtonomâŠ, âŠzvokom⊠in Å¡. (razlikovanje je zlasti prisotno na NEM-govornem obmoÄju), saj je ta pojem v izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠povsem izgubil zunajglasbene konotacije (v â¹Gâº, 30, se govori celo o »emancipaciji Å¡.« v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ).
Torej: âŠsinusni nihaj, ton, val⊠ne vsebuje nikakrÅ¡nih âŠparcialnih tonov⊠(kot je v D 6 poudarjeno), âŠton⊠vsebuje âŠparcialne tone⊠maksimalne harmoniÄnosti, pri âŠzvoku⊠je ta harmoniÄnost ohranjena, vendar pa je â v razmerju do âŠtona⊠â veÄ (zlasti zgornjih) neharmoniÄnih âŠparcialnih tonovâŠ, medtem ko je pri Å¡. razmerje med âŠparcialnimi toni⊠povsem neharmoniÄno in neperiodiÄno.
GL: âŠbeli Å¡umâŠ, âŠelektronska glasbaâŠ, âŠfilter Å¡umaâŠ, âŠgenerator belega Å¡umaâŠ, âŠgenerator Å¡umaâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠobaravni Å¡umâŠ, âŠmodri Å¡umâŠ, âŠobmoÄje Å¡umaâŠ, âŠroza Å¡umâŠ.
PRIM: âŠtonâŠ, âŠzvokâŠ.
â¹BKRâº, II, 113; â¹CHâº, 295; â¹CP1âº, 241; â¹DIBâº, 326â328; â¹EHâº, 117â118; â¹GRâº, 129; â¹HOâº, 121â122; â¹Lâº, 227; â¹Mâº, 16; â¹MIâº, I, 455â456; â¹Pâº, 320
1 V izvirniku »GerÀusch«.
2 V izvirniku je »Rauschgeneratoren«.
