ANG: algorithmic music; FR: musique algoritmique; IT: musica algoritmica.
ET: SrednjeveÅ¡ki lat. algorismus = predpisani sklop natanÄno doloÄenih pravil ali postopkov za reÅ¡evanje matematiÄnih problemov; poenostavljeno = postopek raÄunanja (â¹DBâº, 6); od arabskega al-Kuvarizmi = (dobesedno) naslednik Kuvarizma, znanega arabskega matematika iz 9. stoletja (â¹DEâº, 23).
D: Glede na to, da so algoritmi neizogibni, sestavni del informatike (â¹FRâº,3), je algoritemska glasba naziv za tisto glasbo, ki â kot âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(samo v pomenu t. 1 v D âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ) â nastaja ob pomoÄi raÄunalnika â¹HOâº, 18).
KM: Pozornost je treba nameniti temu, da se v ANG »algorithmic« piÅ¡e drugaÄe kot »rhythmic« in »rhythm«, tako kot v FR (»rythmique«, »rythme«). V â¹KLUâº, 19 se opozarja na pisanje s âth- izhaja iz grÅ¡ke osnove »arithmos« (= »število«).
Obenem je to izpeljava od âŠritmaâŠ. (NEM = »Rhythmus«, lat. »rhythmus«, oziroma grÅ¡. »rhythmos« = »tek, potek«), torej besede, pri kateri se i vedno traskribira z y (â¹KLUâº, 599).
KR: Pojem je najbolje zamejiti na tisto glasbo, ki je nastajala v okviru Skupine za algoritemsko glasbo, ki jo je 1958. leta v Parizu utemeljil Pierre Barbaud (gl. BARBAUD 1960; â¹BOSSâº, 16).
Pravilno je »algoritemska«, saj »algoritmiÄna« izhaja iz »âŠritmikeâŠÂ«, medtem ko bi â glede na srednjeveÅ¡ko lat. algorismus (= algorizem) â bilo toÄneje »algorizemska glasba«.
PRIM: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ, âŠelektronska glasbaâŠ, âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 1 v D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠsintetiÄna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, I, 64; â¹CHâº, 294; â¹LAREâº, 26; â¹SLONâº, 1426