Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

AKORD

ANG: chord; NEM: Akkord, Klang (gl. KR); FR: accord; IT: accordo.

ET: FR accord = soglasnost, skladnost, sozvočje, od accorder = uglasiti, uskladiti, poravnati, od lat. cor = srce (‹KLU›, 15).

KM: A. ni tipičen pojem za terminologijo glasbe 20. stoletja, zato ga ne bomo posebaj definirali. Uvrščen je v Pojmovnik, ker se v terminologiji glasbe 20. stoletja pojavlja vrsta pojmov, s katerimi se opozarja na pomenske razlike med a. v ožjem smislu (to je tonalitetni, dur–molov a.) in soposavljanjem tonov, ki s tem ožjim pomenom nimajo ničesar skupnega.

KR: V ‹P›, 13, je naveden tudi NEM-pojem »Klang« (=»zvok«) kot ekvivalent za a. V NEM-literaturi se tako ponekod uporablja v pomenu katerega koli vertikalnega sklopa, ki ni dur–molovo tonalitetni (npr. V ROHWER, 1972), podoben pomen v D 1 agregata. Vendar je takšna razlaga redka in ni dovolj zdiferencirana (prim. zvok).

Tako slovenska varianta »sozvok« (»sozvočje«) (=»zvok«) ni ustrezna, saj domneva sozven dveh tonov, ki pa še ne tvorita a. Zato mora biti tudi naslednja definicija opisna: »sočasno sozvočje, soglasje treh ali več tonov«. (‹KL›, 35).

V ‹MELZ›, II, 200, se nahaja pojem »večzvočje«, verjetno kot naziv za a., ki ga ni možno klasificirati po merilih funkcijske dur-molove harmonije (zopet v pomenu D 1 agregata). Vendar tudi ta pojem ni natančen, saj lahko vsebuje tudi samo dva, in ne najmanj treh tonov (gl. D 2-A in KR-t.e. 6 impresionizma).

Pridevnik od a. je »akordni«, ne »akordični«, saj izhajamo iz »akordike«, ki je podobno kot ritmika (gl. D 2 – t. 1, D 3 in D 4 – t. 2 ritmike), lahko razumljena kot naziv za skupne lastnosti različnih a. (gl. ‹G›, 47–56), kjer se v tem pomenu piše o »novi akordiki« = »neue Akkordik«). V slovenskem jeziku predlagam uporabo pridevnika »akordni«, ko gre za vrsto, medtem ko je za kakovostni pridevnik smiselna oblika »akordični«.

GL: agregat (D 1), biakord, block chords, celostopinjski akord = (celotonski akord), klaster, dvanajsttonski akord, harmonija, kvartni akord, kvintni akord, mistični akord = Prometejev akord, piramidni akord, poliakord, Prometejev akord = mistični akord, protiakord, reziduum, resonančni akord, sekundni akord, simultanost, sintetični akord, vertikalna zvočnost, zvočnost (D 2).

error: Content is protected !!