ANG: beat, beat 1960; NEM: Beat, »Schlag«, Musikrichtung; FR: beat, musique beat, »coup«, style de musique; IT: beat, beat music, »colpo«, stile musicale.
ET: EN beat = udarec, udar, doba.
D: 1) »V ♦jazz♦ glasbi izraz beat označuje metrično1 ogrodje muziciranja oz. stalno enakomerno pulziranje vedno enakih naglašenih metrskih1 enot. Beat je vedno paren (four beat ali two beat), izvajajo ga tolkala oz. ritemski2 instrumenti benda3, medtem ko melodični instrumenti igrajo napev, ki ga prosto naglašujejo v različnih polimetrskih4 in poliritmitemskih5 kombinacijah (♦off-beat♦). S tem se ustvarja za ♦jazz♦ značilna matrično1—ritmična2 napetost ♦drive♦.« (‹MELZ›, I, 153)
2) »(Pojem za) britansko ♦rock glasbo♦ od leta 1962 do konca šestdesetih let. Beat je v tem smislu pojem, ki označuje obdobje v britanski ♦rock glasbi♦, ki pa se glede slogovnih značilnosti ne razlikuje od nobene druge ♦rock glasbe♦. Ne moremo dokazati trditve, da je ameriška diskografska industrija okoli leta 1970 sprožila kampanjo za preimenovanje evropskega beata v ♦rock♦. Prej bo držalo, da se je med letoma 1960 in 1962 glasba, uvožena iz ZDA v Liverpool, imenovala ♦rock♦. Pojem beat v glavnem izhaja iz revije Mersey Beat, ki jo je leta 1962 v Liverpoolu ustanovil B. Harry in po kateri se ni imenovala le lokalna skupina The Mersey Beats, temveč je tudi sicer pripomogla k širjenju pojma. Pod vplivom Beatlesov se je naziv prijel tudi v Londonu (tam so takrat govorili o ♦rhythm and bluesu♦) in drugod po Evropi.« (‹KN›, 34)
KM: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT, kot tudi ANG-pojem »beat 1960«, so predlagane v ‹BR›, 232–233. V literaturi se ne da preveriti verodostojnosti tega predloga, ker je v rabi izključno ANG-pojem. Pojmi, kot so: »Schlag« (NEM), »coup«, »battement« (FR) in »colpo« (IT), nimajo pomena v smislu D, ampak so sopomenski z našo »dobo« (gl. tudi ‹L›, 500).
KR: V obeh razlagah D lahko pojem uporabljamo le v izvirni, ANG-obliki.
GL: ♦break♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦merseybeat♦, ♦rock, rock glasba♦.
PRIM: ♦off beat♦.
‹BASS›, I, 295; ‹BKR›, I, 112; ‹GRI›, I, 198 = v pomenu D 1; ‹GRJ›, I, 85–88 = v pomenu D 1; ‹HI›, 59; ‹HK›, 45–46; ‹LARE›, 130
1 Ustrezneje bi bilo »metrični«, ker »metrijski« izhaja iz ♦metrike♦ – gl. KR ♦metra♦.
2 Ustrezneje bi bilo »ritmični«, ker »ritmijski« izhaja iz ♦ritmika♦ – gl. KR ♦ritma♦.
3 Bolje je uporabljati »♦instrumenti ‘banda’♦« – v. KR ‘banda’.
4 Ustrezneje bi bilo »polimetrični«, ker »polimetrijski« izhaja iz »polimetrija« – v. KR ‘polimetrije’.
5 Ustrezneje bi bilo »poliritmični«, ker »poliritmijski« izhaja iz ♦poliritmika♦ – gl. KR ♦poliritmika♦.