ANG: atonality; NEM: AtonalitÀt; FR: atonalité; IT: atonalità .
ET: GrÅ¡. prefiks a- (alpha privativum) zanika âŠtonaliteto⊠(â¹KLUâº, 1).
D: »(Naziv za) slogovno znaÄilnost âŠsodobne glasbeâŠ, ki je prisotna ne samo v odsotnosti âŠtonaliteteâŠ, ki temelji na klasiÄnih harmonskih funkcijah, ampak tudi v odsotnosti tonalnih odnosov v najÅ¡irÅ¡em pomenu besede â odnosov, ki so lahko izpeljani samo iz nadvlade enega srediÅ¡Änega âŠtona⊠tonike.« (â¹MELZâº, I, 80)
KM: Schönberg v SCHÃNBERG 19667: 486 ostro â pa tudi terminoloÅ¡ko kontradiktorno â nasprotuje pojmu a.: »ker sem glasbenik in nimam nikakrÅ¡ne zveze z netonskim1. Netonsko enostavno oznaÄuje nekaj, kar nima zveze z bistvom âŠtonaâŠ. Åœe izraz tonsko2 se ne uporablja toÄno, Äe se uporablja v smislu izkljuÄevanja, ne pa vkljuÄevanja. Pravilno je le: vse, kar izhaja iz neke vrste âŠtonov⊠ali iz povezovanja z âŠosnovnim tonom⊠ali iz kompleksnejÅ¡ega, bolj kompliciranega povezovanja, tvori âŠtonalitetoâŠ. Nekaj bi moralo pomeniti tudi dejstvo, da se iz te edine toÄne definicije ne da ustvariti nikakrÅ¡nega nasprotja, ki bi ustrezalo besedi âŠatonalitetaâŠ. Glede na kaj usmeriti negacijo: ali ne bi morala atonaliteta oznaÄevati vsega, kar izhaja iz nekega niza âŠtonovâŠ?« (Gl. tudi GLIGO 1992: 104.) V SCHÃNBERG 19667: 486â487 so predlagani termini âŠpantonaliteta⊠in âŠpolitonalitetaâŠv zameno za a. (gl. KM in KR âŠpantonaliteta⊠in KR âŠpolitonalitetaâŠ). V KM âŠantitonaliteta⊠se omenja razlika med âŠantitonaliteto⊠in a., ki bi jo bilo potrebno upoÅ¡tevati. (â¹GLâº, 56). Prav tako je v KM âŠtonaliteta⊠izpostavljeno, da se v a., glede na D 4 âŠtonaliteteâŠ, jasno nasprotuje dur-molovi âŠtonalitetiâŠ, ki je osnova funkcijski âŠharmonijiâŠ. D 4 âŠtonaliteta⊠bi se lahko v skladu s tem dopolnjevala z D a. iz istega izvora: »naziv, ki se pogosto uporablja za oznaÄevanje stalne prakse v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, v kateri se namerno izogiba dokonÄnemu tonalitetnemu srediÅ¡Äu ali âŠtonalitetiâŠ.« (â¹APEâº, 19)
KR: V Schönbergovem nasprotovanju pojmu (gl. KM) je najbolj sporno njegovo dojemanje âŠtonalitete⊠kot katere koli vrste âŠtonov⊠(oz. âŠlestvicâŠ), ki ustrezajo D 1 âŠtonalitetiâŠ. Je pa zanimiva razlaga NEM pridevnika »(a)tonal« kot negacije âŠtonaâŠ, vendar ne âŠtonaliteteâŠ, medtem ko se to tolmaÄenje kasneje relativira s problematiÄnim pomenom âŠtonaliteteâŠ. V KR âŠtonaliteta⊠opozarja na vsebinsko dvojno pridevniÅ¡ko izpeljanko iz samostalnika âŠtonaliteta⊠v slovenÅ¡Äini: »tonalen« namesto »tonaliteten«. Glede na to bi v zgornji D »tonalna razmerja« lahko zemenjali s »tonalitetnimi razmerji«, pa bi bila D povsem sprejemljiva. Prevod naslednjega odlomka bo najbolje dokazal upraviÄenost te sugestije, ki po eni strani kaÅŸe na nespametno Schönbergovo opiranje na âŠtonâŠ, kot osnovo iz pridevnika »(a)tonal«: »AtonalitÀt ist ein Verneinugswort; es bedeutet: Nicht- TonalitÀt. Atonale Musik ist nichttonale Musik, die als solche keine TonalitÀt hat. (Und es ist sehr merkwÃŒrdig, ja fast verdÀchtig, daβ es fÃŒr das Hauptmerkmal der Neuen Musik kein Bejahungswort, sondern nur dieses Verneinugswort gibt: AtonalitÀt.) Was aber ist das, was diese atonale Musik nicht hat: Was heiβt und ist TonalitÀt, tonale Musik? Tonale Musik ist Musik, die ‘in einer Tonart’ steht, zum Beispiel in G-dur. Das heiβt, die Musik hat einen Grundton, z. B. g, und alle Töne und KlÀnge sind auf diesen Grundton bezogen und erhalten eine Bedeutung durch diese Beziehung).«3 (EGGEBRECHT 1991: 752â753) Koristno je opozoriti na to, da se namesto srediÅ¡Änega âŠtona⊠(gl. D) tukaj navaja âŠosnovni tonâŠ. Medtem ko je v tem Pojmovniku âŠosnovni tonâŠ, za razliko od âŠtemeljnega tonaâŠ, najniÅŸji âŠton⊠v âŠakorduâŠ, tonika v duro-molovi âŠlestvici⊠prav tako ni srediÅ¡Äni âŠtonâŠ, ker se nikakor ne nahaja na sredini. Zakaj se ta srediÅ¡Äni âŠton⊠ali âŠosnovni ton⊠preprosto vedno ne bi imenoval tonika, kar pravzaprav edino tudi je?
V â¹Lâº, 388 najdemo pridevnike, ki nasprotujejo âŠtonalitetiâŠ, in to kot sopomenke NEM-pojma »nichttonal« (= »netonaliteten«): »non-tonal« (ANG), »atonal« â¹FRâº, »non tonale« (IT). Predlog je povsem nerazumljiGL: 1) zakaj se samo v FR navaja izvirna pridevniÅ¡ka oblika a.? 2) Äetudi se v â¹Lâº, 38, navajajo vsi legitimni pridevniki z negirajoÄo predpono a-, se v â¹Lâº, 388, z niÄemer ne napoti na njihovo sopomenskost (razen v FR obliki »atonal«). Ali se s tem sugerirajo neobstojeÄi pojmi, kot so: »NichttonalitÀt« (NEM), »non-tonality« (ANG), »nontonalité« â¹FRâº, »nontonalità « (IT), oziroma â eo ipso â tudi slovenski pojem »netonaliteta«? Iz citata EGGEBRECHT 1991: 752â753, in njegovega prevoda v KM je oÄitno, da sta negirajoÄi predponi a- in nicht- (oziroma: ne-) sopomenski. Vendar je a- v a. veliko pogostejÅ¡i in bolj praktiÄen.
GL: âŠatematizemâŠ, âŠatonalitetna glasba⊠= (âŠatonalna glasbaâŠ), âŠdvanajsttonsko poljeâŠ, âŠekspresionizemâŠ, âŠemancipacija disonanceâŠ, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠprotitonalitetaâŠ, âŠsvobodna atonalitetaâŠ, âŠvertikalizacijaâŠ.
PRIM: âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonalitetnost⊠= (âŠatonalnostâŠ), âŠatonikalitetaâŠ, âŠatonikalitetnostâŠ, âŠatonikalnostâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpandiatonikaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠsvobodna tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹BASSâº, I, 201; â¹BKRâº, I, 63â64; â¹BOSSâº, 20â24; â¹CANâº, 38â39; â¹CHâº, 294â295; â¹CP1âº, 237; â¹CP2âº, 341; â¹DIBâº, 316319; â¹EHâº, 28; â¹EINâº, 21â22; â¹FRâº, 6â7; GLIGO 1992; â¹GRâº, 21â22; â¹GR6âº, I, 669â673; â¹HIâº, 39; â¹HKâº, 30â31; â¹HOâº, 55; â¹JONâº, 19â27; â¹KNâº, 26; â¹LAREâº, 76; â¹MGGâº, I, 760â766; â¹MIâº, I, 301; â¹Pâº, 24; â¹RANâº, 56â57; â¹RICâº, I, 135â137; â¹RLâº, 57â59; â¹ROSâº, 14â15; â¹SLONâº, 1429â1430
1 V izvirniku najdemo pridevniÅ¡ki samostalnik »mit dem Atonalen« ki ga je â kot je razvidno iz konteksta â treba prevesti kot »netonsko«, saj je Schönbergu »atonal« negiranje âŠtona⊠in ne âŠtonaliteteâŠ.
2 V izvirniku najdemo »tonal«.
3 »Atonaliteta je negirajoÄa beseda, beseda, ki pomeni: netonaliteto. âŠAtonalitetna glasba⊠je netonalitetna glasba, ki, kot takÅ¡na, nima nikakÅ¡ne âŠtonaliteteâŠ. (Vendar je zelo znaÄilno in zagotovo tudi sumljivo, da za glavno znaÄilnost âŠNove glasbe⊠ne obstaja nikakrÅ¡na potrditev, ampak samo negacija: atonaliteta.) Kaj je torej tisto, Äesar tovrstna âŠatonalitetna glasba⊠nima? Kaj pomeni in kaj jeâŠtonalitetaâŠ, tonalitetna glasba? Tonalitetna glasba je tista glasba, ki ima doloÄen »tonski naÄin«, npr. je v G-duru. To pomeni, da ima ta glasba neki âŠosnovni ton⊠in preko tega odnosa dobiva neki pomen.«