ANG: aleatory â samo kot pridevnik, sicer aleatoric; NEM: Aleatorik; FR: aléatoire â samo kot pridevnik; IT: aleatorio â samo kot pridevnik.
ET: Lat. aleatorius = kockarski, od aleator = kockar, od alea = igraÄa kocka (â¹DEâº, 23).
D: 1-A) »Nek âŠsignal⊠imenujemo aleatoriÄni, ko je njegov tok utrjen in odrejen s statistiÄnimi âŠparametriâŠ, ki opisujejo njegove srednje vrednosti, vendar je v podrobnostih odvisen od âŠnakljuÄjaâŠ.« (MEYER-EPPLER 1960: 79)
1-B) »Pojem, ki se uporablja za glasbo, katere kompozicije in izvedbo â v manjÅ¡i ali veÄji meri â ni doloÄil skladatelj.« (â¹GR6âº, I, 237)
2) »Webern ⊠nikoli ne bo poskusil, tako kot sta to storila nestanovitni Schönberg in ÄarovniÅ¡ki Berg, aleatoriÄne sinteze tonalitetnega jezika in serialnega naÄela.« (BOULEZ 1966a: 18)
3) »Glede na to, da je v funkciji trajanja, njegovega fiziÄnega Äasa izvajanja, lahko glasbeni razvoj dopusti intervencijo ‘âŠnakljuÄja⊑ v veÄ stadijih, na veÄih ravneh skladbe. Na kratko, rezultat bi bil povezovanje aleatoriÄnega dogajanja z veliko verjetnostjo znotraj doloÄenega trajanja, ki je tudi samo nedoloÄeno.« (BOULEZ 1966: 46)
4-A) »Pojem ‘aleatoriÄni’ se nenehno zamenjuje s pojmom âŠnakljuÄja⊠⊠Ukvarjanje z glavnimi problemi skladanja ‘âŠodprte forme⊑ nujno zahtevo razpravo o veliki nejasnosti, ki vlada pri uporabi pojmov ‘aleatoriÄni’ in ‘nakljuÄni’, ki se ju v najbolj kvalificiranih spisih izenaÄuje in zamenjuje. S tem, ko se ta dva pojma zamenjujeta in izenaÄujeta, se ponareja celotna situacija z aleatoriÄnim skladanjem glede na posebno Cageevo mesto. Cage se s temi manifestacijami ne more identificirati niti se z njimi povezati, tudi takrat ne, ko se v nekih postopkih lahko sklicujemo nanj. Cage postopa popolnoma drugaÄe. Njegova dela so ujeta v ‘nakljuÄje’, medtem, ko je aleatoriÄni povsem zavesten postopek. Govorimo o zavednem postopku aleatoriÄnega. Äe se torej vrnemo h korenu tega pojma, bomo ugotovili, da njegov osnovni pomen vsebuje temeljno predpostavko: nevarnost in drznost. Torej, pojaviti se v neki aleatoriÄni situaciji, torej zavedno sprejeti drznost, situacijo, ki je dana znotraj podroÄja moÅŸnega in znotraj doloÄenih dimenzij. Vzemimo primer iz latinskega korena aleatorike. Povsem jasno je, da je za igralca s kocko podroÄje moÅŸnega definirano s Å¡tevilÄnimi simboli od ena do Å¡e st na straneh kocke. Torej je povsem nemogoÄe zamenjati ‘aleatoriÄno’ z ‘nakljuÄnim’. ‘NakljuÄno’ zajema situacije, katerih nastajanje se nikakor ne more predvideti.« (EVANGELISTI 1966: 88)
4-B) »Proti prevladi serialne vrste obstajata dve smeri/tendenci, ki ‘nakljuÄju’ in interpretu prepuÅ¡Äata vrstni red delov v obliki, kot npr. v Stockhausenovi KlavierstÃŒck XI ali v Boulezovi 3. klavirski sonati, medtem ko J. Cage dopuÅ¡Äa, da âŠnedeterminacija⊠in âŠnakljuÄje⊠predhodno vplivata na skladbo in skladanje.« (â¹RLâº, 628; geslo je âŠnova glasbaâŠ.)
KM: D so razvrÅ¡Äene tako, da s svojo vsebino prikazujejo problem doloÄene razlage pojma: D 1-A je definiranje njegovega osnovnega pomena v zvezi s teorijo aleatoriÄne âŠmodulacije⊠v elektroniki, medtem ko je D 1-B primer doloÄenega pomena, ki ga je potrebno primerjati z osnovnim pomenom v D 1-A. D 2 je primer za uporabo pojma brez kakÅ¡ne koli povezave z njegovim oÅŸjim pomenom kot tehniÄnim pojmom ali strokovno besedo (»aleatoriÄna sinteza« bi se lahko zamenjala s »poljubno sintezo«). D 3, ki jo je izpeljal isti avtor (Boulez), je zamejitev sploÅ¡nega, neobveznega pomena pojma v D 2, zato je pomemben sestavni del teorije a., ki jo je Boulez razdelal. D 4 so primeri za razmejevanje med a. in âŠnedeterminacijoâŠ.
KR: Koristno je vztrajati pri razliki med a. in âŠnedeterminacijoâŠ, ki je izpostavljena v D 4, medtem ko se v Å¡tevilnih kompetentnih priroÄnikih ta povsem zanemarja. (npr. v â¹FRâº, 3, 42, â¹GR6âº, I, 237â242, â¹IMâº, 7, 181, â¹JONâº, 9â11, â¹Lâº, 18, â¹LAREâº, 23â25, â¹MGGâº, XV, 126â130, in v â¹RANâº, 28â29, 394). A. ni priporoÄljivo izenaÄevati s âŠstohastiÄno glasbo⊠(kot npr. v â¹CANâº, 29â30, in v â¹Lâº, 18, kjer se zaÄuda samo v FR nahaja »musique stochastique« kot sopomenka za a.), ker se v FR ‘nakljuÄje’ uporablja v oÅŸjem smislu, oz. v tistem, ki mu pripada v verjetnostni teoriji, na kateri temelji Xenakisova âŠstohastiÄna glasba⊠(gl. KR âŠstohastiÄne glasbeâŠ).
GL: âŠakcijska notacijaâŠ, âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠgrafiÄna notacijaâŠ, âŠglasbena grafikaâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠindividualna formaâŠ, âŠnadzorovana improvizacijaâŠ, âŠkroÅŸna partituraâŠ, âŠmobilna formaâŠ, âŠmomentâŠ, âŠmomentna formaâŠ, âŠomejena aleatorikaâŠ, âŠokvirna notacijaâŠ, âŠodprta formaâŠ, âŠprozorna partituraâŠ, âŠnakljuÄjeâŠ, âŠnotacija z napotkiâŠ, âŠvariabilna formaâŠ, âŠveÄpomenska formaâŠ, âŠverbalna partituraâŠ, âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju).
PRIM: âŠaleatoriÄna glasbaâŠ, âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija), âŠpostserialna glasbaâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, I, 59â60 = »alea-aleatorio«; â¹BKRâº, I, 27â28; â¹DIBâº, 314â316; â¹EHâº, 18; â¹FRâº, 3; FROBENIUS 1976; â¹GLâº, 71; â¹GRâº, 17; â¹GRIâº, I, 43; â¹HIâº, 22; â¹HOâº, 18; â¹IMâº, 7; â¹JONâº, 9â11; â¹MELZâº, I, 34â35; â¹Pâº, 14; â¹RANâº, 28â29; â¹ROSâº, 13â15; â¹RLâº, 25; â¹SLONâº, 1425; â¹Vâº, 6; â¹VOâº, 119â123