ET: ♦Tonaliteta♦; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).
D: Naziv za klaviteto, značilnost, odliko ♦tonalitete♦.
KM: »Izpeljanke s pripono -ōst imajo abstrakten pomen. Označujejo značilnosti, stanje, včasih pa tudi pojav, značilen za pojem, ki se označuje s pridevnikom v osnovi izpeljanke. Stanje označujejo predvsem izpeljanke iz trpnih oblik. Pomen lahko opišemo na način: a + –ōst → lastnost, stanje tistega, kar je, npr. bújnōst → lastnost, stanje tistega, kar je bujno.« (‹BAB›, 291)
»Iz tujih samostalnikov na -iteta se veliko samostalnikov tvori tudi v našem jeziku: aktivìtēta … ♦tonalìtēta♦ … V bolj izbranih besedilih se namesto teh samostalnikov uporabljajo domače besede ali izpeljanke iz pridevniških osnov s pripono –ost (aktivnost).« (‹BAB›, 333)
KR: V ‹BAB›, 290, je omenjeno, da se »s pripono -ost izpeljanke … tvorijo iz pridevnika, nekaj pa je izpeljanih iz drugih besednih vrst«. Nepomembno je torej, ali je t. zgrajena iz pridevnika »tonalitetno« (podobno kot »bujno« v »bujnost«, gl. KM) ali iz samostalnika ♦tonaliteta♦. Jasno je tudi, da t. ni sopomenka ♦tonalitete♦ (kakor tudi »aktivnost« ne pomeni enako kot »aktiviteta« in – zlasti v izrazju filozofije – »realnost« ni »realiteta«; gl. KM). Pojem je torej priporočljivo uporabljati v njegovem specifičnem pomenu v odnosu do ♦tonalitete♦, kot je omenjeno v D, še zlasti pa kot osnovo, iz katere se izpeljujejo različni drugi pojmi, ki ga komentirajo ali mu oporekajo, ki pa so pomemben del izrazja v ♦glasbi 20. stoletja♦.
GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonialitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).
PRIM: (♦modalitetnost♦) = (♦modalnost♦), ♦tonaliteta♦, (♦tonalnost♦).