ANG: tetrachord; NEM: Tetrachord; FR: tétracorde; IT: tetracordo.
ET: Grš. tetrákhordon = ♦lestvica♦ iz štirih ♦tonov♦, iz téttares, téssares = štiri; khordḗ = struna (‹DE›, 1129, 169).
D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za ♦segment♦ ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ki vsebuje štiri ♦tone♦.
GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.
PRIM: ♦heksakord♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦trikord♦.
‹APE›, 299; ‹FR›, 92; ‹GR›, 180; ‹JON›, 315; ‹P›, 330; ‹V›, 734