ANG: tango; NEM: Tango; FR: tango; IT: tango.
ET: V virih se navaja le Å¡panska sopomenka, vendar lahko sklepamo, da pojem izvira iz lat. tangere = dotikati se, glede na tesen stik parov pri plesu.
D: »(Naziv za) argentinsko zvrst urbane pesmi in plesne glasbe, ki je ostala popularna skozi celotno 20. stoletje. SploÅ¡no sprejeto mnenje je, da izvira iz revnih predmestij Buenos Airesa v 19. stoletju. Njegova predhodnika naj bi bila tradicionalna argentinska milonga in kubanska habanera, ki sta bili v tistem Äasu v modi. Tango je zaradi veÄ razlogov dramatiÄna oblika. Za ples, pri katerem so pari moÄno objeti, so znaÄilni siloviti gibi. Besedila so dolga in Äustvena, sentimentalna, ponekod pa tudi izrazito negativno nastrojena. Glasba tanga je pogosto v molovem âŠmodusu⊠in vsebuje izrazite ritmiÄne in dinamiÄne kontraste. V znaÄilni spremljavi za tango so vse dobe ostro poudarjene, obÄasno se prekinja z nepriÄakovanimi pavzami in poudarjenimi sinokpiranimi deli …
Tradicionalno se izvaja ob solo vokalu ob spremljavi kitare, v triu z violino, flavto ali kitaro ali pa z bandoneonom (vrsta harmonike) in z razliÄno velikimi ansambli, ki imajo bandoneon, godala in klavir.« (â¹RANâº, 835)
GL: âŠbeguineâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 490; â¹BKRâº, IV, 226; â¹GR6âº, XVIII, 563â565; â¹HIâº, 467; â¹HKâº, 382â383; â¹KNâº, 208â209; â¹Lâº, 570; â¹LAREâº, 1533; â¹MELZâº, III, 546; â¹MGGâº, XIII, 85â86; â¹Pâº, 323; â¹RICâº, IV, 349â350; â¹RLâº, 935