ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.
ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; âŠtonâŠ.
D: »(Naziv za) periodiÄno nihanje, ki ga proizvaja âŠgenerator sinusnega nihaja, tona, valaâŠ, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. âŠZvoÄni spekter⊠sinusnega nihanja vsebuje le âŠtemeljni tonâŠ, brez enega samega âŠparcialnega tonaâŠ. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova âŠelektronske glasbe⊠(gl. âŠaditivna sinteza zvokaâŠ).« â¹ENâº, 218; â¹HIâº, 432)
KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, âŠton⊠in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; âŠton⊠razume sluÅ¡no zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, âŠzvok⊠pa ni omenjen, ker (v nasprotju s âŠtonomâŠ) obvezno vsebuje âŠparcialne toneâŠ, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem âŠzvokuâŠ.
KR: »Sinus-ton« (â¹MELZâº, III, 357â358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V â¹MELZâº, I, 517, se navaja s. n., v â¹MELZâº, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR âŠbelega Å¡umaâŠ). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni âŠtonâŠÂ«) je pravilen, v slovenÅ¡Äini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafiÄnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠgenerator sinusnega nihaja, tona, valaâŠ, âŠgenerator sinusnih signalov â RCâŠ, âŠskladba iz sinusnih tonovâŠ, âŠtonâŠ, âŠzvokâŠ.
PRIM: âŠÅŸagasti nihaj, ton, valâŠ, âŠpravokotni nihaj, ton, zvok, valâŠ, âŠtrikotni nihaj, ton, zvok, val⊠= (âŠdelatsti nihaj, ton, zvok, valâŠ)
â¹BASSâº, I, 24; â¹BKRâº, IV, 163; â¹DOBâº, 200; â¹EHâº, 309â312; â¹FRâº, 82; â¹GRâº, 167; â¹HUâº, 72; â¹JONâº, 281; â¹KNâº, 184; LEIPP 1984: 23â25; â¹Mâº, 16â17; â¹Pâº, 294; â¹POUâº, 191â196; â¹RLâº, 875