MUZAK

ANG: muzak; NEM: Muzak.

ET: Po imenu podjetja, ustanovljenega leta 1934, ki proizvaja tako glasbo (‹KN›, 141).

D: »(Naziv za) posneto glasbo za ozadje, ki se predvaja v javnih ustanovah, kot so nakupovalna središča, banke, letališča, zdravstvene ustanove … Zgodnje delo na tem področju je ustvaril George Squire že leta 1911, vendar se je celoten sistem razvil v petdesetih letih. Računa se, da je leta 1957 kar 75 000 000 Američanov bilo izpostavljenih muzaku v nekem delu dneva. Muzak je oblikovan tako, da ustvarja ­določene tipe razpoloženja z uporabo lahkotnih … melodij za čas zajtrka, melodij z veliko godalnega ♦zvoka♦ za čas kosila in zgodnjega popoldneva ter … posebnih ♦aranžmajev♦ za zgodnje večernje ure, ko se ljudje počutijo utrujeno in psihično izčrpano. Tipični programi muzaka so narejeni za 24 ur, glasba pa je razdeljena na tri dele, s tremi različnimi trakovi. Muzaka naj ne bi poslušali na noben način, ki bi ga vsiljival … psihi poslušalca.« (‹FR›, 56)

KR: Čeprav je pomen tega pojma natančno določen z D, v ♦glasbi 20. stoletja♦ obstajajo tudi druge vrste glasbe, ki na podoben način zahtevajo skrajno pasivnost poslušalca.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvočna krajina♦.

‹BKR›, III, 193 = gl. tudi »Arbeitsmusik (= glasba ob delu«; ‹HK›, 256–257; ‹M›, 545; ‹RAN›, 524