ANG: Latin jazz.
ET: ANG Latin = latinskoameriÅ¡ki; âŠjazzâŠ.
D: »Pojem za âŠjazzâŠ, v katerem so poudarjene prvine latinskoameriÅ¡ke glasbe, veÄinomo plesni âŠritmiâŠ. Za razliko od veÄine ÅŸanrov v âŠjazzuâŠ, ki uporabljajo tridobne âŠmereâŠ, latinski jazz uporablja dvodobne. Za razliko od âŠritma⊠âŠragtmea⊠in âŠjazz rockaâŠ, kjer je delitev prav tako dvodobna, so âŠritmi⊠v latinskem jazzu konstruirani kot veÄkratniki osnovne enote trajanja in so neenakomerno zdruÅŸeni, tako da se dobivajo nepravilni poudarki … RitmiÄni ostinato lahko igra … konvencionalna ritmiÄnaâŠsekcija⊠(D 2) …, lahko pa tudi latinskoameriÅ¡ka glasbila, sploh pa afrokubanska in brazilska … LatinskoameriÅ¡ke prvine se lahko najdejo tudi v zgodnjem âŠjazzu⊠in sorodni glasbi. Izolirani primeri âŠritma⊠habanere, ki je tudi osnova âŠtangaâŠ, se nahajajo v nekaterih tiskanih âŠragih⊠za klavir (v Cubanoli iz 1902. Meila Moreta, v Helitrope Bouquet iz 1907, Scotta Joplina in Louisa Chauvina …) ter v drugem delu znamenitega St. Louis Bluesa (1914) W. C. Handyja … V tridesetih letih … latinski plesi prihajajo v âŠjazzâŠ, npr. v skladbah Caravan (1937) in Conga Brava (1940) Juana Tizola, pozavnista (iz âŠbig banda⊠â op. pr.) Duka Ellingtona, ki je bil iz Puerto Rica.« (â¹GRJâº, II, 13)
KR: D je odlomek iz obseÅŸne obdelave pojma katere avtor je B. Kernfeld, urednik â¹GRJ⺠in sodelavec za âŠjazz⊠v â¹RANâº. Zdi pa se, da je ravno v smislu zaÄetka D, pojem vseeno preobseÅŸen, tj. da pokriva vse moÅŸne latinskoameriÅ¡ke vplive na âŠjazzâŠ, med katerimi âŠafrokubanski jazzâŠ, ki je veliko bolj kompakten in natanÄen pojem. Zaradi take preobseÅŸnosti pomena latinskega jazza ga ni primerno uporabljati kot tehniÄni pojem oz. strokovni izraz.
GL: âŠafrokubanski jazzâŠ, âŠbossa novaâŠ, âŠsalsaâŠ.
PRIM: âŠlatinski rockâŠ.
