ANG : irrational rhythm; FR : rythme irrationnel.
ET : Lat. irrationalis = nerazumski, od predpone in-, ki negira osnovo, in ratio = razum, pamet, um; ♦ ritem ♦ .
D : »Naziv za vsak ♦ ritem ♦ , ki temelji na delitvi osnovne ritemske enote v katero koli število, ki ni neposredni ve č kratnik števila dve (npr. osminka v kvintoli).« (‹JON›, 145; HODEIR 1961: 107, 132, 146, 158, 197, 233)
KM : Iracionalni ritem pravzaprav pomeni različ ne vrste nepravilnih delitev osnovne
SCHULLER 1963: 5
ritmi č ne enote, oz. vse tiste ritmi č ne odnose znotraj nekega ritmi č nega obrazca, ki se jih ne da poenostaviti na ve č krtnik števila dve. Č eprav je osnova D v matematiki, torej v iracionalnih številih, se pojem uporablja v veliko širšem pomenu. Stockhausen npr. v razlagi ♦ metri č ne modulacije ♦ uporablja »iracionalne (ritmi č ne) vrednosti« (STOCKHAUSEN 1963: 106), ta pojem pa G. Heike, ki terminološko komentira njegovo besedilo (STOCKHAUSEN 1963: 99 – op. 1), ne povezuje z matemati č no D (STOCKHAUSEN 1963: 106 – op. 7). Pod iracionalnim ritmom se torej misli ve č inoma ne samo na iracionalne ritmi č ne obrazce, temve č tudi na odnose med njimi, npr.: KR : Obilica primerov za iracionalni ritem je ponujena v uporabi ♦ polimetra ♦ , ♦ poliritma ♦ in ♦ nasprotne ritmike ♦ , na iracionalni ritem pa povsem jasno kaže tudi razlika med ♦ heterometrom ♦ in ♦ polimetrom ♦ . Priporo č a se uporaba pojma kot razlage posledic uporabe navedenih postopkov. GL: ♦ heterometer ♦ = ( ♦ heterometrija ♦ ) = ( ♦ heterometrika ♦ ), ♦ makro č as/mikro č as ♦ , ♦ polimeter ♦ = ( ♦ polimetrija ♦ ) = ( ♦ polimetrika ♦ ), ♦ poliritem ♦ = ( ♦ poliritmija ♦ ) = ( ♦ poliritmika ♦ ), ♦ ritem ♦ , ♦ nasprotna ritmika ♦ , ♦ č asovno polje ♦ . ‹BOSS›, 73–74; ‹CH›, 301; ‹FR›, 45 = gl. tudi ♦ č asovno polje ♦