ANG: intonarumori; NEM: Intonarumori; IT: intonarumori.
ET: It. intonare = intonirati, proizvest âŠtonâŠ; rumore = âŠÅ¡umâŠ.
D: »(Naziv za) instrumentarij, ki ga je ustvaril italijanski slikar in skladatelj Luigi Russolo (1885â1947) in je sestavljen iz razliÄno oblikovanih, veÄjih Å¡katel z zvoÄniÅ¡kimi lijaki v katerih so se z mehanskimi ali elektriÄnimi sredstvi ustvarjali razliÄni âŠÅ¡umiâŠ, deloma tudi z âŠmikrointervaliâŠ.« (â¹RUFâº, 222)
KM: Izvirni IT-pojem le redko najdemo v prevodu. Äe ÅŸe, potem le kot razlago pomena, npr. v â¹GRâº, 97 (»noisemakers«), v BROWN 1981â1982 (»noise instruments«), v â¹Hâº, 24 (»GerÀuschinstrumente«), ali v â¹Pâº, 320 (»futurist noise-producing instrumet«, »Futuristen-GerÀuschinstrument«; priporoÄena FR sopomenka »russolophone« je napaÄna â gl. âŠrumorarmonio⊠in âŠrussolofonâŠ). Zato ni praktiÄno prevajati intonarumori, ki jih navaja RUSSOLO 1978: 166â167: »ululatori«, »rombatori«, »crepitatori«, »stropicciatori«, »scoppiatori«, »gorgogliatori«, »ronzatore basso«, »sibilatore basso« (prim, Russolovo klasifikacijo âŠÅ¡umov⊠v KM âŠglasbe Å¡uma, hrupaâŠ), isto se nanaÅ¡a tudi na âŠrumorarmonioâŠ, oz. âŠrussolofonâŠ.
GL: âŠbruitizemâŠ, âŠfuturizemâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠkromatiÄna lestvicaâŠ, âŠrumorarmonio⊠= âŠrussolofonâŠ, âŠrussolofon⊠= âŠrumorarmonioâŠ, âŠstrojna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, II, 547; â¹FRâº, 44; â¹GRIâº, II, 312