NEM: individuelle Form.
ET: Lat. individuus = nedeljiv, od predpone in-, ki negira osnovo, in dividere = deliti, loÄevati (â¹KLUâº, 226).
D: Naziv za obliko v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki nastane brez kakrÅ¡nih koli doloÄil, shem in/ali modelov. Individualna oblika je v âŠglasbi 20. stoletja⊠nujna, Å¡e posebej glede na âŠpredurejanje gradiva⊠in âŠskladanje od zaÄetkaâŠ.
KM: Pojem izvira iz â¹Gâº, kjer se pogosto navaja, prviÄ npr. v tem kontekstu: »Ravno skladateljska nova zahteva, da mora vsako delo iskati in imeti lastno obliko, prinaÅ¡a negotovost. Äe hoÄemo prepoznati obliko, nujno potrebujemo primerjave. Tukaj pa pogosto manjkajo oz. niso mogoÄe. Torej: izkuÅ¡nje s sonato, fugo, koncertom komajda Å¡e kaj koristijo. Kako naj potem sploh prepoznamo individualno formo?« (â¹Gâº, 7).
KR: Kakor je razvidno iz konteksta, je pojem nastal iz nuje, zato ga je treba sprejeti, dokler se ne najde boljÅ¡ega. Je eden izmed predlogov za reÅ¡evanje zapletenega odnosa med zgradbo in obliko v âŠglasbi 20. stoletja⊠(gl. â¹Gâº, 129â133; â¹GLâº, 66), posebej glede na âŠpredurejanje gradivaâŠ, oz. nujnost âŠskladanja od zaÄetka⊠in odnosa med âŠfakturoâŠ, âŠstrukturo⊠in âŠteksturoâŠ, in to ne edini: gl. â¹GLâº, 177 â op. A. II. 1/9, poleg âŠmobilneâŠ, âŠmomentneâŠ, âŠodprteâŠ, âŠvariabilne⊠in âŠveÄpomenske oblikeâŠ, ki so posebej obdelane v tem Pojmovniku, so navedene Å¡e »aleatoriÄna«, »neskonÄna«, »nedoloÄena«, »pribliÅŸna« in »razpoloÅŸljiva oblika«. Seznam bi gotovo bilo moÅŸno dopolniti, ampak to ni potrebno iz dveh razlogoGL: a) ker so Å¡tevilni pojmi sopomenke, oz. podvrste âŠodprte obllikeâŠ; b) ker pripadajo razliÄnim skladateljskim teorijam in imajo omejene moÅŸnosti uporabe.
V â¹GLâº, 69, se predlaga razlika med individualno obliko zaprtega in odprtega tipa glede na znaÄaj in funkcijo zapisa, s Äemer se pravzaprav tudi âŠodprta oblika⊠uvrÅ¡Äa pod individualno obliko.
V â¹GLâº, 72â73, se analizira uporaba nekaterih »oblik« kot shem, modelov v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, vendar njihova neprepoznavnost v obliki skladbe samo potrjuje nujnost uporabe pojma individualne oblike.
Izraz individulna forma napeljuje h koristnemu razlikovanju med »formo« in »obliko«. Naj »forma« pomeni model, shemo, to, kar je predpisano, kar obstaja kot predpis. Ko se ta model, shema, uporablja kot obrazec, torej ko po njem nastaja kaka skladba, potem ona dobiva svojo »obliko«. V tem pomenu je individualna forma deplasirana â Äe ni realizacija kakega modela. Toda »formo« je tukaj vendarle bolje ohraniti zaradi recidivnega pomena njene funkcije v glasbi tradicije popolne sestavnosti, ko so â kot forme â obstajali preskriptivni modeli in sheme.
GL: âŠpredurejanje gradivaâŠ, âŠskladanje od zaÄetkaâŠ.
PRIM: âŠmobilna oblikaâŠ, âŠmoment, momentna oblikaâŠ, âŠodprta oblikaâŠ, âŠvariabilna oblikaâŠ, âŠveÄpomenska oblikaâŠ.