HETERONOMNA GLASBA

AN: heteronomous music; FR: musique hétéronome.

ET: Grš. héteros = drugačen, različen; nómos = zakon, pravilo.

D: 1) »Pojem, ki ga je ustvaril Iannis Xenakis, ko je hotel označit vrsto zunanjega konflikta, ki nastane, ko sta dva orkestra ali instrumentalista zoperstavljena tako, da vplivata na medsebojne odgovore na tekmovalen ali nasprotujoč si način. Xenakis trdi, da se ta tip igre ali dvoboja lahko strne v matrico, ki ustreza matematični teoriji igre. Primer take glasbe bi lahko bila ♦improvizacija♦ na tabli ali sitarju v indijski glasbi, pri čemer vsak glasbenik skuša zmesti ali izločiti ostale, a vendar znotraj danega okvira glasbenega sloga.« (‹FR›, 39)

2) »(Naziv za) glasbo, ki za izvedbo uporablja ‘igre’ ali ‘strategije’, pri čemer ustvarja konflikt in nedeterminirane rezultate. Pojem uporablja predvsem Xenakis.« (‹CP1›, 239).

KM: V XENAKIS 1981: 138–139 sam Xenakis le tako pojasnjuje pojem: »Bilo bi zanimivo, gotovo pa tudi koristno, premisliti o drugem razredu glasbenega diskurza (nasprotnem tistemu v ♦avtonomni glasbi♦ – op. N. G.), s katerim bi se vpeljalo predstavo o eksternem konfliktu med npr. dvema orkestroma ali dvema nasprotujočema si instrumentalistoma. Igra enega parta bi pogojevala in vplivala na igro drugega parta, in obratno. Razprava o ♦zvoku♦ bi se identificirala v strogem, včasih v stohastičnem sosledju dejanj zvokovnega zoperstavljanja, ki bi se dogajala po volji dveh (ali več) dirigentov ter po volji avtorja, vse skupaj pa bi bilo v dialektični ubranosti. Precizirajmo: zamislimo si konflikt med dvema orkestroma, od katerih ima vsak svojega dirigenta. Vsak dirigent upravlja z zvokovnimi operacijami proti zvokovnim operacijam drugega dirigenta. Vsaka operacija predstavlja neko taktiko. Srečanje dveh taktik ima lahko kvalitativno ali številčno vrednost, v korist enega ter na škodo drugega.«

GL: ♦avtonomna glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.