GLASBA NA PAPIRJU

NEM: Papiermusik.

ET: Grš. pápyros = rastlina papirus ter iz nje narejen papir (‹KLU›, 525).

D: »(Naziv), ki izvirno ni bil sopomenka ♦glasbe za oči♦, vendar se oba pojma, brez prave logike, danes uporabljata slabšalno za tako glasbo, ki uporablja notacijo brez predhodne predstave o zvočni realizaciji. Odkar je bila vpeljana ♦grafična notacija♦, so nastale nove diferenciacije … v interpretiranju, poslušanju in branju glasbe … H … glasbi na papirju … ne sodijo običajne skice in tehnični napotki za skladanje ♦elektronske glasbe♦. « (‹EH›, 243).

KM: Dobeseden prevod pojma kot („papirna» ali „papirnata glasba») ni pravilen, ker gre tukaj zares za glasbo, ki do te mere ne teži k svoji realizaciji v ♦zvoku♦, da se lahko razume kot glasba tudi, dolker je samo „na papirju». Poleg tega je „papirnata» (ali „papirna») glasba prevod naslova skladbe J. A. Riedla Paper Music (1961–1970), katere pomen resnično nima nobene veze s pričujočim pojmom.

Za »običajne skice in tehnične napotke za skladanje ♦elektronske glasbe♦ (gl. D) obstaja pojem ♦izvedbena partitura♦, tako da glasba na papirju resnično nima nobene zveze z besediščem ♦elektronske glasbe♦.

KR: Čeprav se v D omenja uporaba v slabšalnem smislu, je njegova funkcija bogata v imenovanju vseh tistih pojavov v ♦glasbi 20. stoletja♦, katerih (javna) realizacija zapisa v ♦zvoku♦ je drugotnega pomena. Če se tak zapis interpretira zase, v lastni domišljiji, potem gre za ♦zasebno glasbo♦.

♦Grafično notacijo♦ v D bi bilo bolje nadomestiti z ♦glasbeno grafiko♦, ker je ta pomensko bliže glasbi na papirju, glede na razliko v pomenu ♦glasbene grafike♦ (gl. KR ♦glasbene grafike♦) in ♦grafične notacije♦ (gl. KR ♦grafične notacije♦).

PRIM: ♦glasba za branje♦, ♦glasba za oči♦, ♦glasbena grafika♦, ♦improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦zasebna glasba♦, ♦prozna glasba♦.