ANG: electronic musical instruments; NEM: elektronische Musikinstrumente, rein elektronische Musizierinstrumente; IT: strumenti musicali elettronici.
ET: Grš. ḗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); iz ANG electron (zloženka iz electric = električni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (‹KLU›, 174).
Lat. instrumentum = naprava, pripomoček, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, naslojevati, uravnati, prilagoditi – (‹DE›, 533; ‹KLU›, 329, 334).
D: 1) »(Naziv za) skupino elektrofonov z elektromehanskim in elektronskim (♦generatorji♦) proizvajanjem nihajev, na katere prek ♦oscilatorja♦, ♦filtra formantov♦ … itn. vpliva ♦aditivna♦ in ♦suptraktivna♦ … ♦sinteza zvoka♦ in ki se prek ojačevalnika lahko oddajajo z zvočniki; v to spadajo ♦Hammondove orgle♦, Welteove ♦svetlobne orgle♦ in t. i. popolni elektronski glasbeni instrumenti, kot so ♦eterofon♦, ♦Martenotovi valovi♦, ♦travtonij♦, ♦ionika♦ … in drugi.« (‹HI›, 143)
2) »(Naziv za) instrumente, v katerih se ♦zvoki♦ proizvajajo z električnimi napravami, kot so ♦oscilatorji♦, fotoelektrične celice, elektromagnetni sistemi itn.« (‹APE›, 90)
3) »(Naziv za) katerikoli glasbeni instrument, katerega ♦zvok♦ se delno ali popolno proizvaja z elektronskimi sredstvi.« (‹FR›, 26)
4) »(Naziv za) vse glasbene instrumente oz. naprave, pri katerih primarno proizvajanje ♦zvoka♦ temelji na elektronskih spojih in ♦modulih♦ … Pri čistih elektronskih instrumentih se osnovni oz. izhodiščni nihaj praviloma proizvaja z ♦oscilatorji♦; ta se nato obdeluje prek različnih ♦filtrov♦, ♦oscilatorjev♦ za upravljanje itn. ter se nato reproducira z ojačevalcem oz. zvočnikom.« (‹RUF›, 121)
5) »(Elektronski glasbeni instrumenti) reproducirajo ♦tone♦ in ♦zvoke♦ prek elektroakustičnih ojačevalnikov prek zvočnikov. Pogosto jih imenujemo tudi ♦električni glasbeni instrumenti♦. Še vedno se ni našel skupni uporabni pojem za elektronske glasbene instrumente … Pri elektronskih glasbenih instrumentih je osnovni pogoj, da se nihaji, ki se pretvarjajo v ♦tone♦ ali ♦zvoke♦, vedno pojavljajo v elektronski obliki. Nasprotno tradicionalni (akustični) instrumenti z električnimi priklopi (traktaturami) ali z električnim pogonom (avtomatske ♦orgle♦, orkestrion) niso elektronski glasbeni instrumenti. Pri elektronskih glasbenih instrumentih so glavne značilnosti postopki proizvajanja ♦zvoka♦, ki se lahko klasificirajo na tiste z mehanskim in na tiste z elektronskim proizvajanjem nihajev.« (‹EH›, 78)
6) »V nasprotju z ♦elektroakustičnimi♦ in elektronsko-mehanskimi instrumenti nimajo čisto elektronski instrumenti nobenih mehansko pogonskih delov, pomembnih za nastanek električnega nihaja. Za proizvodnjo nihaja rabijo izključno elektronski ♦moduli♦ (… cevi, tranzistorji itn.).« (MEYER-EPPLER 1954: 6)
KM: V ‹EH›, 74, se omenja, da se pridevnika »električni«/»elektronski« v praksi točno ne razlikujeta, zato se predlaga naslednja, zelo natančna in pomembno razlikovalna definicija: »kot elektronski se označujejo tisti elektrotehnični procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali … tranzistorji. Se pa govori npr. o ‘električni amplifikaciji’, medtem ko bi bilo prav tu točneje uporabiti pojem ‘elektronska amplifikacija’. Toda naziv ‘♦električna kitara♦‘ (kot tudi ‘električni bas’ – op. N. G.: gl. D 1 ♦električnih glasbenih instrumentov♦) je pravilen.« Gl. tudi KR ♦električne kitare♦.
KR: V D 1 je pretirano poudarjanje ♦aditivne♦ in ♦suptraktivne sinteze zvoka♦, ker se npr. v e. g. i., ki se tam navajajo, sploh ne uporablja ♦sinteza zvoka♦.
Iz vseh ponujenih D je razvidno, da je pomen e. g. i. nejasen, posebno glede na ♦elektronske glasbene instrumente♦ in ♦ elektroakustične glasbene instrumente♦, ki jih nikakor ne moremo razumeti kot sopomenke. V ‹APE›, str. 90 – gl. D 2 se kot sopomenka predlagajo tudi »elektrofonski glasbeni instrumenti«.) Celo razumevanje »popolnih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 1) in »čistih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 4 in 6) ni popolnoma skladno. Ker torej niti v svetovni strokovni literaturi ta problem ni zadovoljivo rešen (‹EH›, 78), se na tem mestu predlaga, da se vsi instrumenti (razen ♦električnih glasbenih instrumentov♦ v pomenu D 2) uvrstijo v e. g. i., kot je izpeljano v ‹EH›, 78–79, ‹FR›, 106, ‹GR›, 68, ‹GRI›, I, 654, ‹GR6›, VI, 106–107, ‹RAN›, 282–283, ‹ROS›, 86–87 in v ‹RUF›, 121–122.
GL: ♦birotron♦ = ♦melotron♦ = ♦novatron♦, ♦clavinet♦, ♦clavivox♦, ♦dinafon♦, ♦dinamofon♦ = ♦telharmonij♦, ♦električna kitara♦, ♦električni klavir♦, ♦elektroakustične orgle♦, ♦elektrofon♦, ♦elektrokord♦, ♦elektronske orgle♦, ♦elektronij♦, ♦elektronski monokord♦, ♦emikon♦, ♦emiriton♦, ♦eterofon♦ = ♦teremin♦ = ♦tereminovox♦ = (theremin) = (thereminovox), ♦fototon ♦ = ♦svetlobne orgle♦ (D 1), ♦Hammondove orgle♦, ♦heliofon♦, ♦hellertion♦, ♦ionika♦, ♦kaleidofon♦, ♦leslie♦, ♦Martenotovi valovi♦ = (ondes Martenot) = (ondes musicales), ♦melokord♦, ♦melotron♦ = ♦birotron♦ = ♦novatron♦, ♦miksturtravtonij♦, ♦novakord♦, ♦novatron ♦ = ♦ birotron ♦ = ♦melotron♦, ♦partiturofon♦, ♦rhodes♦, ♦ritmikon♦, ♦sferofon♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦vzorčevalnik♦ = (♦sarnpler♦), ♦solovox♦, ♦svetlobne orgle♦ = ♦fototon♦, ♦techno (music, pop, sound …)♦, ♦telharmonij♦ = ♦dinamofon♦, ♦teremin♦ = ♦eterofon♦ = ♦tereminovox♦ = (theremin) = (thereminovox), ♦tereminovox♦ = ♦eterofon♦ = ♦teremin♦ = (theremin) = (thereminovox), ♦travtonij♦, ♦Wurlitzerjeve orgle♦.
PRIM: ♦električni glasbeni instrumenti♦, ♦elektroakustični glasbeni instrumenti♦, (♦elektronski glasbeni instrumenti♦).
‹BASS›, II, 122–124; ‹EN›, 158–159 = »Musikinstrumente«; ‹GRI›, I, 657–690; ‹M›, 61; ‹P›, 75