ANG: experiment, experimental music; NEM: Experiment, Experimentalmusik (redkeje), experimentelle Musik; FR: expériment, musique expérimentale; IT: sperimento, musica sperimentale.
ET: Lat. experimentum = poskus, iz experiri = skušati, poskušati (‹KLU›, 195).
D: 1) »(Vaša dela) vedno postavljajo probleme, probleme ♦harmonije♦ in ♦zvoka♦, probleme sloga in stila, probleme vrste. V fiksiranju problemov in v posebnosti njihovih rešitev leži velik del atraktivnosti vašega ustvarjanja … Eksperiment kot tak postaja objekt oblikovanja … kot nemirna, neustavljiva moč, ki nenehno postavlja vprašanja o smislu in pomembnosti preseženih vrednot.« (BEKKER 1932: 63)
2– A) »Samo z zavestnim in dolgim eksperimentiranjem, neprestanim vzgajanjem ušesa se bo ta neustaljena oblika približala generacijam in umetnosti.« (BUSONI 1907: 45)
2– B) »Treba bo izpeljati veliko zvočnih eksperimentov in vaj. Sprejemljivi rezultati bodo ustvarili nove zvočne predstave, na katere se bo pri skladanju spet moč nasloniti. Skladanje bo moralo dolgo biti tudi raziskovanje.« (STOCKHAUSEN 1963b: 32)
3–A) »Vse moderne umetnosti od danes prehajajo skozi globoke spremembe in to zaradi vplivov tehnologije in znanstvenih metod na moderno življenje: umetnik se ne more več držati stran od eksperimentalne metode in od ideje napredka … Za bralca, ki se je oblikoval skozi tradicionalne umetnosti ali glasbo, bo to delo, zaradi recentnega razvoja glasbe in pomembnosti tehnologije v eksperimentalni glasbi, nekoliko nerazumljivo, ker so neki odlomki v njem izključno tehnični.« (MOLES 1960: 11)
3–B) »Predlagam eksperimentalni pristop h glasbi, kar razume znanstveno metodo. Kot vemo, po tej metodi rezultat vedno nadzoruje teorijo.« (SCHAEFFER 1952: 179)
3–C) »Ta skladba je (misli se na Illiac Suite iz leta 1957, na prvo skladbo, skladano z računalnikom, op. N. G.) … kronološki protokol raziskovanja skozi naše eksperimente.« (HILLER-ISAACSON 1959: 152)
4) »Tam …, kjer se pozornost usmerja na opazovanje in poslušanje številnih stvari naenkrat, če vključimo tudi tiste, ki nas obkrožajo …, se ne more pojaviti vprašanje o ustvarjanju v pomenu oblikovanja razumljivih ♦struktur♦ … in tu je priročna beseda ‘eksperimentalen’, pod pogojem, da se ne uporablja za opis dejanja, ki se bo kasneje vrednotilo kot uspeh ali napaka, ampak enostavno za dejanje, katerega rezultat je neznan.« (CAGE 1961: 13)
KM: D so razporejene tako, da pojasnijo štiri glavne pomene pojma:
a) D 1, ki je odlomek iz nekega pisma P. Bekkerja A. Schönbergu, ima neobvezen, »žurnalističen« prizvok, v tem pomenu se e. in e. g. ne moreta tretirati kot tehnični naziv ali strokovna beseda.
b) V D 2 se meri na e., ki bo v prihodnosti pripeljal do nekega umetniškega rezultata, zato je v tem pomenu e. g. sorodna ♦avantgardni glasbi♦.
c) D 3 zastopa pomen e., ki je najbližji pomenu v tehničnih znanostih. S takšnim konceptom e. se najmočneje povezuje ♦konkretna glasba♦, zlasti v svojih začetkih.
d) D 4 specificira pomen e. g. v skladateljski teoriji J. Cagea (ki je vsekakor povsem antiznanstven). E. g., ki jo sklada Cage, spada v »ameriško e. g.« (gl. NICHOLLS 1990), ta pa je tudi del »ameriške e. tradicije« (gl. YATES 1967: 252–312).
KR: Čeprav se pojem najpogosteje uporablja v pomenu, ki je specificiran v D 1 in 2, je njegov natančen pomen kot tehničnega naziva ali strokovne besede omejen samo na tisto v D 3 in 4. Pri natančni rabi je treba razlikovati e. g. od ♦avantgardne glasbe♦ (gl. D 2 in KR ♦avantgarde, avantgardne glasbe♦), ♦glasbe 20. stoletja♦, ♦moderne glasbe♦, ♦nove glasbe♦ in ♦sodobne glasbe♦.
GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦), ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦naključje♦, ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju)♦.
PRIM: ♦avantgarda, avantgardna glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦moderna glasba♦, ♦nova glasba♦, ♦sodobna glasba♦.
BLUMRÖDER 1981; ‹BOSS›, 53–55; ‹BKR›, II, 33–34; ‹CH›, 298; ‹EH›, 85–87; ‹FR›, 28 = vodilka k ♦avantgardi♦; GLIGO 1989; ‹GR›, 71; ‹HO›, 362–363; ‹JON›, 94; ‹LARE›, 555; ‹M›, 549; ‹MGG›, XVI, 155–161; ‹P›, 26; ‹ROS›, 89; ‹SLON›, 1446–1447; WINCKEL 1970; M, 230; ‹VO›, 168–172