ANG: bruitism; NEM: Bruitismus; FR: bruitisme; IT: bruitismo.
ET: FR bruit = ♦šum♦, hrup, trušč
D: 1) »(Naziv za) vrsto skladbe, ki je sestavljena samo iz ♦šumov♦, hrupa. Začetnica bruitizma je bila Arte dei rumori italijanskega futurista Luigija Russola … Edgard Varèse je razvil nedokončano idejo bruitizma v čisto glasbeno obliko v svojem epohalnem delu Ionisation (1930–1933) za trinajst tolkal.« (‹SLON›, 1433)
2) »(Naziv za) futuristično-dadaistično predformo interdisciplinarne zveze med glasbo, književnostjo in … gledališčem, ki bi, sočasno z vizualnimi učinki, lahko aktivirala tudi akustično senzibilnost. Kot bruitistične so poimenovali prireditve v dadaističnem ‘Cabaretu Voltaire’ v Zürichu.« (‹THO›, 36)
KM: O Russolovi Arte dei rumori (D 1) gl. RUSSOLO 1978. V zvezi z b. Varèsea (D 1) gl. BOSSEUR 1976.
KR: V D 2 žal ni v zadostni meri poudarjeno, da je b. predvsem povezan z italijanskim glasbenim ♦futurizmom♦ kot glasbeni pojem, kar je še posebej pomembno z vidika njegove zgodovine. B. je torej točno tisti pojem, ki poudarja glasbeni aspekt ♦futurizma♦ kot gibanja, ki se je enako razvilo v vseh umetnostih. Zato je napačno, da se ga, kot npr. v ‹P›, 87, izenačuje s ♦futurizmom♦.
Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. V ‹H›, 24, in v ‹M›, 519, se pomen b. izenačuje z ♦glasbo šuma, hrupa♦ (pri čemer se v ‹M›, 519, uporablja NEM-pojem »Geräusch-Musik«, prav tako v ‹Z›, 226; v KR ♦glasbe šuma, hrupa♦ se opozarja, da takšen pravopis razume drugi pomen tega pojma). To je nesprejemljivo: b. je res oznaka za estetsko orientacijo, ki, sicer s prekinitvami, prehaja od italijanskega glasbenega futurizma prek Varèsea (gl. D 1) do ♦konkretne glasbe♦; torej govorimo o pojmu, v katerem -izem dokaj natančno označuje slogovno oz. estetsko orientacijo.
GL: ♦futurizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatska lestvica♦, ♦rumorarmonio♦ = ♦russolofon♦, ♦russolofon♦ = ♦rumorarmonio♦, ♦strojna glasba♦.
‹FR›, 12; ‹GR›, 41