Pojmovnik teorije glasbe

Uredniška politika

Pojmovnik teorije glasbe (PTG) vzdružujejo uredniki in uredniški odbor.

Uredniki

Dušan Bavdek (dusan.bavdek@ag.uni-lj.si) || dr. Zoran Božanić (zbozanic@gmail.com) || dr. Matija Marolt (matija.marolt@fri.uni-lj.si) || dr. Branka Rotar Pance (branka.rotar-pance@ag.uni-lj.si) || dr. Nico Schüler (nico.schuler@txstate.edu) || dr. Leon Stefanija (leon.stefanija@ff.uni-lj.si) || dr. Peter Šavli (petersavli@yahoo.com) || dr. Špela Vintar (spela.vintar@ff.uni-lj.si) || dr. Katarina Zadnik (katarina.zadnik@ag.uni-lj.si) || 

Uredniški odbor

Avsec Vitja (KGBL) || Beovič David (GŠ CE) || dr.  Belić Senka (FMU Beograd; SDMT) || Bervar Alenka (KGB MB)|| Beuermann Dimitrij (ZŠRS)|| Bogunović-Hočevar Katarina, (FF UL)|| Bonin Matej (AG UL) || dr.  Crnjanski Nataša (Akademija umetnosti u Novom Sadu; SDMT) || Firšt Nenad (GMS) || akad. dr.  Gligo Nikša (MA Zagreb) || Iršič Virant Katja (Mladinska knjiga) || dr.  Kiš Žuvela Sanja (MA Zagreb) || Kamplet Robert (KGBM) ||dr.  Komatović Nikola || (SDMT) Mihevc Marko (AG UL) || Misson Andrej (AG UL) || Tihomir Petrović (HDGT) || Sojar Voglar Črt (KGBL) || Šramel Vulčina Urška (GŠFKK) || Pompe Urška (AG UL) || Pustinek Rakar Katarina (KGBL) || Rojko Uroš (AG UL) || dr. Vrhunc Larisa (FF UL) || dr. Zdravić-Mihailović Danijela (Fakultet umetnosti, Niš; SDMT) || 

Pravila delovanja urednikov in uredniškega sveta

Urednike izbirajo obstoječi uredniki na predlog posameznega urednika ali člana urendiškega odbora.

O novih urednikih in o zamenjavi urednika se dogovarjajo obstoječi uredniki in odločajo po načelu navadne večine.

Urednik v odstopu predlaga svojega naslednika. V primeru, da urednik v odstopu ne predlaga novega urednika, predlagajo urednika drugi uredniki najkasneje tri mesece po odstopu.

.

Uredniški odbor imenujejo uredniki na predlog urednika, člana uredniškega odbora ali ustanove, kjer so uredniki zaposleni.

O spremembi člana ali članice uredniškega odbora se dogovarjajo obstoječi uredniki in odločajo po načelu navadne večine.

Član uredniškega odbora v odstopu predlaga svojega naslednika. V primeru, da ni novih predlogov za člana uredniškega odbora v odstopu, uredniki predlagajo novega člana najkasneje tri mesece po odstopu.

Pojmovnik teorije glasbe izhaja glede na možnosti in potrebe.

Politika prostega dostopa

Vsi izvodi e-monografije so brezplačno dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov.

Avtorju se za objavo članka v e-monografiji ne zaračunava nobenih stroškov in se tudi ne plačuje za njegovo delo.

Finančna konstrukcija

Finančno je zbirka zasnovana projektno tako, da vsak urednik poskrbi za realizacijo določenega projekta po lastnih močeh. Tako uredniki kot uredniški svet delujejo na etični osnovi, brezplačno in v dobro področja.

Usmeritev in področje

Pojmovnik teorije glasbe je spletišče, namenjeno teoriji glasbe. Področje, ki je v sodobni glasbeni kulturi postavljeno kot nebodigatreba glasbenega izobraževanja, je šele v zadnjih nekaj stoletjih postalo poligon različnih pedagoških disciplin: pri nas zlasti solfeggia in osnov glasbenega stavka.

Teorija glasbe je šele v 19. stoletju dobila z oblikoslovjem Adolfa Bernharda Marxa celovit sistem, ki je združil posamezne poddisipline: kontrapunkt, harmonijo, melodiko, ritmiko in metriko. V tistem času je bila teorija glasbe kompozicijski nauk, nauk o ustvarjanju glasbe, se pravi glasbena poetika. Danes je od tega pojmovanja teorije kot opore ustvarjalnosti ostal le še tehnični del: teorijo glasbe štejemo za orodje razumevanja in podajanja osnov glasbenega stavka.

Toda teorija glasbe je veliko širši pojem. Vključuje vse tri dele komunikacijske verige: tako področje ustvarjanja kakor tudi področji recepcije in reprodukcije glasbe. Razmerja med njimi nikakor niso tako samoumevna, kot se utegne zdeti na prvi pogled. Tako kot je oblikoslovje pomenilo povezovanje različnih teoretičnih poddisciplin, je zadnje stoletje pripeljalo vrsto avtorskih teorij na plano in skorajda zabrisalo izvirni pomen teorije: izraz theoria (θεωρία) se je latinsko prevajal kot kontemplacija: opazovanje, motrenje, razmišljanje, razglabljanje o čem. Teoretik je bil državni poslanec, ki si je pri prerokovalcih »ogledoval« usodo dežele – theoros (θεωρός) je gledalec, je sestavljenka iz thea (θέα), pogled, in horan (ὁρᾶν), videti.

V tej humanistični tradiciji razumemo teorijo glasbe kot sposobnost opazovanja glasbe, a tudi kot veščino, znanje, znanost. Teorija glasbe kot humanistična, vsestranska izobrazba, omika in plemenitost duha pri spoznavanju različnih zvrsti in slogov glasbe. Eno brez drugega v resnici ne more obstajati.

Zasnova PTG je štiridelna: v prvem enem vsebinskem bloku (OSNOVE) bodo objavljene osnove teorije glasbe. V drugem vsebinskem bloku (PEDAGOŠKI PRISPEVKI) bodo praktična gradiva zlasti domačih strokovnjakov, ki bodo razstirala različne poglede na izbrano temo. Tretji vsebinski blok – VADNICE – ponuja rešitve praktičnega ukvarjanja s posameznimi glasbenoteoretičnimi vsebinami. Četrti vsebinski blok – (LEKSIKA) –ponuja reference za poglobljenejše znanje s področja teorije glasbe.

PTG bo posvečala posebno skrb slovenski glasbenoteoretični misli in razvoju strokovne glasben(oteoretičn)e terminologije.

Recenzenzijski postopek

Vsi članki v e-monografiji so recenzirani. Postopek recenziranja traja največ 60 dni. Potrebni sta dve recenziji oziroma recenzije v skladu s postopkom Znanstvene založbe filozofske fakultete.

Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov

Objava v PTG predstavlja pomemben prispevek k razvoju koherentne in ugledne mreže znanja na področju raziskovanja teorije glasbe. Sama objava neposredno odraža kvaliteto dela avtorjev in institucij, ki stojijo za njimi ter jih podpirajo. Zato je potreben dogovor o standardih pričakovanega etičnega obnašanja za vse, ki so vključeni v proces objave: to so avtorji in avtorice, uredniki in urednice (z uredniškim odborom), recenzenti in recenzentke ter izdajatelj (v nadaljevanju je za vse udeležene v procesu objave uporabljena moška oblika, ki pa velja za vse).

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Založba Akademije za glasbo, Založba ZRC SAZU in Založba FRI kot založniki z veliko resnostjo in odgovornostjo prek urednikov nadzirajo vse faze objave ter priznavajo svoje etične in druge dolžnosti. Uredniki zagotavljajo, da oglaševanje, ponatisi in drugi komercialni dohodki nimajo nobenega vpliva na uredniške odločitve. Poleg tega uredniki in uredniški odbor e-monografije pomagata pri komunikaciji z drugimi izdajatelji, kjer je to koristno in potrebno.

Naša izjava o etiki objavljanja temelji na Smernicah za dobro prakso urednikov e-monografij Odbora za etiko objavljanja COPE (COPE’s Best Practice Guidelines for Journal Editors) ter na veljavnih politikah založbe Elsevier.

Dolžnosti avtorjev in avtoric

Standardi poročanja: avtorji poročil o izvirnih raziskavah morajo predložiti natančno poročilo o svojem delu in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Podatki, na katerih temelji raziskovalno delo in so predstavljeni v prispevku, morajo biti točni in natančni. Članek mora vsebovati dovolj podrobnosti in referenc, da jih lahko nato navajajo tudi drugi avtorji. Napačne ali zavestno netočne izjave veljajo za neetično ravnanje in niso sprejemljive.

Dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo hranjenje:urednik v procesu pregledovanja članka lahko avtorje prosi, da na vpogled predložijo svoje vire podatkov in da do teh podatkov omogočijo širši javni dostop, če je to mogoče. V vsakem primeru morajo avtorji podatke, ki so bili uporabljeni za raziskovalno delo, hraniti še nekaj časa po objavi.

Izvirnost in plagiatorstvo: avtorji se morajo prepričati, da so napisali povsem izvirno delo, in da so, če so uporabili delo in/ali besede drugih, te pravilno navedli ali citirali. Plagiatorstvo ima veliko oblik, od tega, da nekdo prikaže članek nekoga drugega kot svoj članek, do tega, da kopira ali parafrazira daljše dele članka drugega avtorja (ne da bi ga navedel) ali si prisvaja rezultate raziskav, ki so jih izvajali drugi. Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljivo.

Večkratno, ponavljajoče se in hkratno objavljanje: v splošnem velja, da avtor ne sme objaviti besedil, ki opisujejo eno in isto raziskavo, v več kot eni e-monografiji ali primarni publikaciji. Oddaja istega rokopisa dvema ali več založnikoma hkrati velja za neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljiva. Avtor v objavo tudi ne sme predložiti besedila, ki je že bilo objavljeno v neki drugi obliki. Objave nekaterih vrst prispevkov (npr. prevodi) v več kakor eni publikaciji so včasih opravičljive, če za to obstajajo tehtni razlogi. Avtorji in uredniki PTG se morajo glede takšne ponovne objave strinjati. Podatki in interpretacije, ki so navedeni v takšni ponovni objavi, morajo biti isti kakor v prvi objavi, prav tako pa mora biti v primeru ponovne objave prva objava ustrezno omenjena.

Navedbe virov: avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih. Avtor naj citira vse objave, ki so vplivale na njegovo delo. Informacij, ki jih pridobi zasebno, na primer v pogovoru, korespondenci ali razpravi s tretjimi osebami, ne sme uporabiti ali o njih poročati brez izrecnega pisnega dovoljenja vira. Informacij, ki jih pridobi med zaupnim delom, na primer ko recenzira rokopise ali prijave na različne razpise, ne sme uporabiti brez izrecnega pisnega dovoljenja avtorja dela, ki je predloženo v te postopke.

Avtorstvo članka: avtorstvo je omejeno na tiste sodelavce, ki so pomembno prispevali k zasnovi, oblikovanju, izvedbi ali interpretaciji študije, o kateri se razpravlja. Kot soavtorji morajo biti navedeni vsi, ki so pomembno prispevali k članku. Če so k raziskovalnemu projektu v določenih pomembnih vidikih prispevali tudi drugi, se jim mora avtor za to zahvaliti oziroma jih navesti kot sodelavce, ki so prispevali k članku. Avtor, ki predloži članek v objavo oz. v največji meri sodeluje z uredništvom, mora zagotoviti, da so v članku navedeni vsi ustrezni avtorji, neustrezni pa ne, in da so vsi soavtorji videli in odobrili končno različico članka ter soglašajo, da se ga odda za objavo.

Tveganje za ljudi: če delo vključuje raziskave z ljudmi oz. človeškimi subjekti, mora avtor zagotoviti, da v objavo predloženi rokopis vsebuje izjavo, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z veljavnimi zakoni in institucionalnimi smernicami ter da so jih odobrili ustrezni odbori. V rokopis mora biti vključena tudi izjava, da so bila za raziskave, v katere so vključeni ljudje, pridobljena vsa potrebna dovoljenja in privoljenja. Vedno je potrebno upoštevati tudi pravico do zasebnosti ljudi in zagotavljati varstvo njihovih osebnih podatkov.

Razkrivanje in konflikti interesov: vsi avtorji morajo v svojem rokopisu razkriti morebiten finančni ali drug bistveni konflikt interesov, ki bi lahko vplival na rezultate ali interpretacijo njihovega rokopisa. Vsi viri finančne podpore projekta morajo biti jasno navedeni.

Bistvene napake v objavljenih delih: če avtor odkrije bistveno napako ali netočnost v lastnem objavljenem delu, je njegova dolžnost, da o tem takoj obvesti urednika e-monografije ali izdajatelja ter sodeluje z urednikom pri umiku oziroma popravi članka. Če urednik ali izdajatelj od tretje osebe izvesta, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako, je avtorjeva dolžnost, da razpravo umakne ali popravi ali pa predloži uredniku dokaze o pravilnosti izvirnega članka.

Dolžnosti urednika in uredniškega odbora

Odločitev glede objave: urednik vsake enote PTG je odgovoren za to, da odloči, kateri od prispelih prispevkov so primerni za objavo. Urednik se ravna po usmeritvah uredniške politike, omejujejo pa ga vsakokratne veljavne pravne zahteve, ki zadevajo javno klevetanje, kršitve avtorskih pravic in plagiatorstvo. Urednik se pri svojih odločitvah lahko posvetuje z uredniškim odborom ali recenzenti.

Načelo poštenosti: urednik oceni primernost intelektualne vsebine rokopisov ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etični izvor, državljanstvo ali politično filozofijo avtorjev.

Načelo zaupnosti: urednik in člani uredniškega odbora ne smejo razkrivati informacij o oddanem rokopisu nikomur drugemu, razen ustreznemu avtorju, recenzentom in potencialnim recenzentom, drugim svetovalcem uredništva in izdajatelju, če je to primerno.

Razkrivanje in konflikti interesov: urednik brez izrecnega dovoljenja avtorja ne sme uporabiti neobjavljenih podatkov, razkritih v za objavo predloženem rokopisu, za svoje lastno raziskovalno delo. Če je mogoče, naj se urednik vzdrži ocenjevanja rokopisov, če je njegovo delo z njimi v konfliktu interesov, pa naj bo to zaradi tekmovalnosti, sodelovanja ali drugih razmerij in povezav s katerim od avtorjev, družb in institucij, povezanih s člankom. V takšnih primerih naj o objavi članka presoja uredniški odbor.

Vključenost in sodelovanje v raziskavah: če se glede na v objavo predloženi rokopis ali objavljeni članek pojavijo etične pritožbe, se mora urednik skupaj z izdajateljem ustrezno odzvati. Takšen odziv običajno zajema premišljeno presojo tehtnosti etičnih pritožb ali zahtev ter kontaktiranje avtorja rokopisa ali članka, morda pa celo kontaktiranje relevantnih institucij in raziskovalnih teles. Če je pritožba utemeljena, mora urednik poskrbeti za korekcijo ali umik rokopisa ali članka ter ustrezno izjavo ali sporočilo o tem, objavljeno na primernem mestu. Urednik mora obravnavati vsako prijavljeno dejanje neetičnega obnašanja pri objavljanju, tudi če je odkrito več let po objavi.

Dolžnosti recenzentov

Prispevek k uredniškim odločitvam: strokovna ocena recenzenta pomaga uredniku pri sprejemanju uredniških odločitev in lahko s komunikacijo z avtorjem preko urednika pomaga avtorju izboljšati članek.

Odzivnost: vsak izbrani recenzent, ki se ne čuti dovolj usposobljenega za pregledovanje raziskave, o kateri poroča rokopis, ali ki ve, da ne bo mogel v roku opraviti recenzije, je dolžan o tem obvestiti urednika in odstopiti od opravljanja recenzije.

Načelo zaupnosti: recenzenti morajo vse rokopise, ki so jih prejeli v pregled, obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih kazati drugim ali o njih razpravljati z drugimi.

Standardi objektivnosti: recenziranje rokopisov mora biti objektivno. Osebno kritiziranje avtorja ni primerno. Recenzenti morajo svoja stališča izraziti jasno in argumentirano.

Navedbe virov: recenzenti morajo identificirati ustrezna objavljena dela, ki jih avtorji niso citirali. Vsaka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati. Recenzent mora urednika opozoriti tudi na vsake večje podobnosti ali vsebinsko prekrivanje v objavo predloženega rokopisa s katerim koli drugim člankom, ki ga osebno pozna.

Razkrivanje informacij in konflikti interesov: recenzent mora zaščitene informacije ali ideje, za katere izve med recenziranjem, ohraniti kot zaupne in jih ne sme uporabiti v osebno korist ali za lastne raziskave brez izrecnega dovoljenja avtorja. Če je mogoče, naj se recenzenti vzdržijo pregledovanja rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira iz konkurenčnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem, organizacijo ali institucijo, povezano s člankom.