Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

ANG: shimmy; NEM: Shimmy; FR: shimmy; IT: shimmy

ET: ANG shimmy = trepetanje, drhtenje, tresti se (‹OAD›, 839), zaradi zelo hitrega tresenja telesa pri plesu, brez gibanja nog. (‹GR6›, XVII, 257; ‹RL›, 871)

D: »(Naziv za) družabni ples, soroden ♦fokstrotu♦, ameriškega porekla, ki se je pojavil po 1. svetovni vojni in je bil moderen zlasti v letih 1920/21 … Glasba je v alla breve ali 2/4 taktu in sodi v vrsto ♦ragtimea♦. Približen tempo je h= 96. Znan shimmy je bil Kitten on the Keys Zeza Confreyja, še zmeraj notiran v 4/4 taktu. Zgled shimmyja v umetniški glasbi je Hindemithova klavirska suita 1922, op. 26.« (‹RL›, 871)

GL: ♦fokstrot♦ = ♦foxtrot♦, ♦popularna glasba♦, ♦ragtime, rag♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 287; ‹BKR›, IV, 156; ‹GR6›, XVII, 257; ‹HI›, 427; ‹HO›, 934; ‹MELZ›, III, 344; ‹P›, 318; ‹RAN›, 747; ‹RIC›, IV, 212

ANG: sphä rophon, sphaerophon; NEM: Sphärophon; FR: sphérophone; IT: sphärophon, sphaerophon.

ET: Grš. sphaíra = krogla, globus, žoga (‹KLU›, 544).

D: »Splošen naziv za skupino enoglasnih ♦elektonskih instrumentov♦, ki jih je za uporabo v mikrotonalitetni glasbi razvil Jőrg Mager v Berlinu med letoma 1921 in 1928. Prva verzija je temeljila na ♦oscilatorju♦ s 50 kHz … Frekvenca … se je nadzorovala z ročajem …, ki je omogočal le glissando … Instrument se je prvotno imenoval ♦elektrofon♦ … Leta 1922 je Alois Hába napisal nekaj krajših skladb za sferofon … Drugo verzijo sferofona so demonstrirali leta 1926 in zanj je Grigorij Mihajlovič Rimski-Korsakov napisal nekaj etid … leta 1928 je Mager zamenjal ročaje na sferofonu s konvencionalno klaviaturo in tako je nastal klaviaturni sferofon … Popolnejši trimanualni model klaviaturnega sferofona je konstruiral Mager v Darmstadtu leta 1930. Verjetno je to bil prototip njegovega prvega ♦partiturofona♦.« (‹GRI›, III, 436)

KR: V D je sporno obravnavanje s. kot »splošnega pojma«, saj za vse verzije Magerjevega s. obstajajo posebni nazivi (v D ni omenjen ♦kaleidofon♦!). Iz tega razloga ♦elektrofon♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦ in s. vendarle niso sopomenke.

GL: ♦elektrofon♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦.

‹BASS›, IV, 377; ‹FR›, 84–85; ‹GR›, 171; ‹HI›, 442; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, IV, 263; ‹RUF›, 472

NEM: Klangfarbenskala (gl. KM), Reihe von Klangfarben.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦zvokov(n)e barve♦.

KM: D je teoretično pravilno zastavljena, vendar je v praksi serializacija tega ♦parametra♦ zelo problematična, saj iz njegovih vrednosti, v nasprotju z ♦višino (tona)♦ in ♦trajanjem (tona)♦ ne moremo ustvariti ♦lestvice♦, s tem pa niti ♦serije♦ (‹RL›, 457). V skladbah zgodnjega ♦serializma♦, npr. v Messiaenovem Mode de valeurs et d’intensités in v I. knjigi Boulezovih Struktur za klavirja, se je problem skušal rešiti na način, da so serializirali vrste udarcev na klavirju.

Viden je izostanek ustreznic v tujih jezikih (NEM-pojem »Klangfarbenskala« iz ‹G›, 66, je seveda napačen!), ki očitno izhaja iz omejenih praktičnih možnosti serializacije tega ♦parametra♦. V literaturi so se, če smo že pri s. z. b., večinoma ustvarjali pojmi ad hoc, ki pa se zaradi svoje neusklajenosti niso navajali v leksikonih in slovarskih priročnikih.

KR: ♦Zvokov(n)a barva♦ se v s. z. b. ne uporablja v množini, ker se dojema kot ♦parameter♦ (gl. KR ♦serije višine (tona)♦), čeprav v strogem akustičnem smislu ni to (gl. KM ♦trajanja tona♦ in KR ♦višine tona♦ in KM ♦zvokov(n)e barve♦).

GL: ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladnja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (zvočna barva).

PRIM: ♦serialna intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona) ♦, ♦serija višine (tona)♦.

‹G›, 66, 73–76

NEM: Reihe von Tonhöhen, Tonhőhenreihe, Tonreihe; FR: série d’hauteur(s).

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦višine tona♦.

KM: Viden je izostanek ustreznice pojma v ANG. Problem izhaja iz sopomenskosti s. (t.) v. z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, katere pomen se uporablja, ko govorimo o ♦dvanajsttonski♦, ne pa o ♦serialni tehniki♦. Ravno iz tega razloga je v številnih priročnikih s. (t.) v. enako kot ♦dvanajsttonska vrsta♦. V ‹GR›, 163, zato piše, ko se poskuša definirati ♦vrsto♦, tj. ♦serijo♦ (= »set«): »(Naziv za) grupiranje ♦razreda višine tona♦ ali drugih glasbenih elementov; običajno imamo v mislih ♦dvanajsttonsko vrsto♦, ki vsebuje vse ♦razrede višine tona♦ v temperiranem poltonskem ♦sistemu♦.«

KR: ♦Višina tona♦ se pri s. (t.) v. ne uporablja v množini, saj je ♦parameter♦. Pojem je torej okrajšava iz »♦serija♦ parametra♦ višine tona«.

GL: ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦višina (tona)♦.

PRIM: ♦serija intenzitete(tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹G›, 41–45; ‹MI›, III, 697

ANG: durational set, durational series, duration set; NEM: Dauernreihe, Reihe von Tondauern; FR: série de durées.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzoruje ♦parameter♦ ♦trajanja (tona)♦.

GL: ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦trajanje (tona)♦.

PRIM: ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija višine tona♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹FR›, 24; ‹G›, 58–63; ‹HO›, 315; ‹JON›, 81–82

ANG: intensity (set); NEM: Lautstärken-Reihe.

ET: ♦Serija♦, ♦intenziteta (tona)♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni tehniki♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦intenziteta (tona)♦.

GL: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦) = (♦jakost♦), ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦.

PRIM: ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹G›, 73–76; ‹JON›, 131

ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria (‹HI›, 386; ‹RL›, 788), serie (‹BASS›, II, 65; BEICHE 1984: 1; ‹BR›, 138) – pravilno je »serie«!

ET: Lat. series = vrsta, veriga, vrsta, iz serere = povezati, spojiti (‹DE›, 987).

D:Kot okrajšava za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ naziv za osnovno zvočno zgradbo v ♦serialni tehniki♦. Serija v ♦serialni tehniki♦ artikulira predvsem ♦parametre♦ ♦višine (tona)♦, ♦intenzitete (tona)♦, ♦trajanje (tona)♦ in ♦zvokov(n)e barve♦.

KR: V slovenskem jeziku s. ne bi smeli v nobenem primeru uporabljati kot sopomenko ♦vrste♦. ♦Vrsta♦ naj bo torej okrajšava ♦dvanajsttonske vrste♦ v ♦dvanajsttonski tehniki♦, serija pa za katerokoli serijo v ♦serialni tehniki♦. (Nekaj podobnega se priporoča tudi v ‹RAN›, 744, ko se s pojma ♦row♦ bralca napoti na ­♦dvanajsttonsko glasbo♦, s pojma »series« pa na ♦serialno glasbo♦.)

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦obilka vrste, serije♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije] ♦), ♦osni ton♦, ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦pentakord♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste, serije]♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦,♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦sistem♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦večdimenzionalen glasbeni prostor♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

PRIM: ♦lestvica♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦trop♦.

‹APE›, 268 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦); ‹BKR›, IV, 27–28 = »Reihe«; ‹CAN›, 506 = pridevnik »sériel«; ‹CH›, 305–306; ‹DIB›, 340–342; ‹EH›, 280–181; ‹FR›, 77 = »row« (vodilka k: »tone row« ), 80 = »set«, »series«, 94 = »tone row«; ‹G›, 41–45; ‹GR6›, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; ‹GR6›, XVII, 197–199 = »set«; ‹HI›, 386–387; ‹HO›, 930 = »série« (vodilka k «dodécaphonisme« in k ♦serialni glasbi♦); ‹IM›, 348; ‹L›, 470; ‹MI›, III, 696–697; ‹P›, 290; ‹RAN›, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦, sopomenka besede »row«); ‹V›, 635 = »row« (vodlika k besedi »set« in k ♦dvanajsttonski tehniki♦), 674 = »series« (vodilka k ♦setu♦ in ♦dvanajsttonski tehniki♦)

ANG: serial procedures; NEM: serielle Verfahren.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za skupek postopkov v ♦serialni tehniki♦, od ♦predurejanja gradiva♦ s serializacijo ♦parametra♦ do uporabe takšnega predurejenega gradiva pri skladanju.

KM: V ‹G›, 95–99, so ponazarjeni s. p. tudi v ♦elektronski glasbi♦, ki jih je tudi uporabljala v svoji zgodnji fazi.

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦punktualna glasba♦, ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.

‹FR›, 80

ANG: serial technique; NEM: serielle Technik; FR: technique sérielle; IT: tecnica seriale.

ET: ♦Serija♦; grš. tekhnikós = umeten, vešč, iz tékhnē = veščina, umetnost, znanje (‹KLU›, 724).

D: 1) Naziv za skladateljsko tehniko, ki v nasprotju z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, v kateri se, kot ♦predurejanje gradiva♦, ♦obliki vrste♦ določajo le vrednosti ♦parametra♦ ♦višine tona♦, ♦predurejanje gradiva♦ se širi na vse štiri ♦parametre♦, s tem pa razglašuje tudi njihovo enotnost in enakovrednost.

2) »(Naziv za tehniko skladanja), ki se je, kot razširitev ♦dvanajsttonske tehnike♦, začela uporabljati okoli leta 1950. Do samega začetka ♦serialne glasbe♦ ni bil na razpolago pojem »serialna«. Beseda izvira iz FR (la série = ♦vrsta♦, ♦serija♦); vendar je nesporazum v tem, ker se v FR »la série« pogosto uporablja za označevanje ♦dvanajsttonske vrste♦. V nasprotju s tem se je glasbeno-tehnični pojem serialno, ki so ga med letoma 1949 in 1951 skladateljsko prakticirali Messiaen, Goeyvaerts in Boulez, najprej uporabil v Nemčiji.« (‹EH›, 307)

KR: Ne glede na to, da je v FR »série« sopomenska z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, D zlasti opravičuje zahtevo po razlikovanju ♦vrste♦ in ♦serije♦ v slovenskem jeziku.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatoričnost♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦meterska modulacija♦ = metrična modulacija), ♦obrat vrste, serije♦, ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦punktualna glasba♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakovpostop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste,serije] ♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦, ♦serialni postopki♦, ♦sirena♦, ♦struktura♦, ♦sistem♦, ♦točka♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦vertikalizacija♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦.

BLUMRÖDER 1985: 1–2; ‹G›, 83; ‹JON›, 267–268; ‹P›, 290; ‹VO›, 114–119

ANG: serial music; NEM: serielle Musik; FR: musique sérielle; IT: musica seriale.

ET: ♦Serija♦.

D: 1) »(Naziv za) skladateljsko tehniko, ki so jo okoli leta 1950 razvili O. Messiaen, P. Boulez in drugi. Povezana je z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, katere temelj predstavlja ♦vrsta♦ tonskih višin, druge glasbene ♦parametre♦, kot so ♦trajanja♦, ♦intenzitet♦, ♦zvokov(n)a barva♦ in artikulacija …, podrejena vnaprej določenemu, večslojnemu serialnem redu.« (‹HI›, 425)

2) »Generični pojem, ki se nanaša na glasbo, ki temelji na ♦serialni♦ ali ♦dvanajsttonski tehniki♦.« (‹FR›, 80)

3) »(Serialna glasba) je, že glede na tehnične predpogoje, ki jo določajo, nekaj več ali drugačnega od same tehnike skladanja. Metoda, po kateri se vsa glasbena področja strukturirajo s serialnim zaporedjem, nato pa znova po posebnih pravilih o povezovanju stopajo v dinamično razmerje, namreč temelji na prepričanju, da se bo s takšno popolno organizacijo ustavil tudi glasbeni smisel.« (‹DIB›, 342)

KR: D 1 je edina sprejemljiva, čeprav je s. g. pravzaprav posledica uporabe ♦serialne tehnike♦. D 2 temelji na sopomenskosti ♦vrste♦ in ♦serije♦, zlasti na ANG- in FR-govornem območju (gl. D 2 ♦serialne tehnike♦), kar je v slovenskem jeziku povsem nesprejemljivo. D 3 je primer D, ki (čeprav ga ponuja vrhunska avtoriteta) pojem postavlja pod vprašaj, še preden ga sploh definira.

S. g. je, če jo omejimo na pomen v D 1, tj. na glasbo, ki je skladana s ♦serialno tehniko♦, povsem legitimen pojem, v nasprotju z ♦aleatorično glasbo♦ (tj. »naključno glasbo«), ♦dvanajsttonsko glasbo♦ (tj. »glasbo, ki uporablja dvanajst ♦tonov♦«), ki so okrajšave sicer nujno daljših nazivov. V ‹MELZ›, III, 336–338, se uporablja pojem »serijelna (muzika)«, kar verjetno izhaja iz NEM in FR »s(e)ériell(e)«, vendar je v slovenskem jeziku nesprejemljiv. Po drugi strani mednarodne oblike »serialna« v nobenem primeru ne moremo zamenjati s »serijsko«, saj takšen naziv pomeni nekaj povsem drugega oziroma v glasbenem izrazju ne pomeni nič.

GL: ♦punktualna glasba♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.

PRIM: ♦aleatorična glasba♦, ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦postserialna glasba♦.

‹BKR›, IV, 150–151 ; BLUMRÖDER 1985; ‹H›, 49, 63; ‹HO›, 930–932; ‹KS›, 145–161; ‹LARE›, 1437–1439; ‹M›, 553; ‹MGG›, XIV, 1529–1533; ‹P›, 290; ‹RAN›, 741–743; ‹RIC›, IV, 203; ‹RL›, 868–870; ‹ROS›, 208–209