ANG: FM synthesis, frequency modulation synthesis; NEM: Fm–Synthese.
ET: ♦Sinteza zvoka♦; ♦modulacija♦; lat. frequentia = pogostost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).
D: »(Naziv za) ♦sintezo zvoka♦ po načelu ♦modulacije frekvence♦.« (‹EN›, 85)
GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦sinteza zvoka♦.
PRIM: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.
‹DOB›, 168–169
ANG: synthetic chord; NEM: synthetischer Akkord.
ET: ♦Sintetična glasba♦, ♦akord♦.
D: 1) »Skrjabinov naziv za …♦mistični akord♦.« (‹HI›, 463)
2) »(Naziv za) kompleksen ♦akord♦, ki ga skladatelj oblikuje za specifične namene, ki pa vsebuje nekoliko elementov, ki se jih da pozneje izkoristiti …« (‹JON›, 307)
KR: V D 1 se pomen s. a. omejuje le na Skrjabinov ♦mistični akord♦, kar je seveda napačno. V ‹JON›, 307, je v s. a. poleg ♦mističnega akorda♦ uvrščen tudi ♦piramidni akord♦, lahko pa bi bili uvrščeni tudi vsi tisti ♦akordi♦, ki temeljijo na ♦sintetičnih lestvicah♦.
GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦mistični akord♦ = ♦Prometejev akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦ , ♦piramidni akord♦, ♦Prometejev akord♦ = ♦mistični akord♦.
PRIM: ♦sintetična lestvica♦.
ANG: synthetic scale.
ET: ♦Sintetična glasba♦.
D: 1) »(Naziv za) ♦lestvico♦, ki je izmišljena za posebne okoliščine in praviloma ne vsebuje tradicionalnega durovega in molovega ♦modusa♦.« (‹JON›, 308)
2) »(Naziv za) katerokoli ♦lestvico♦, razen za tradicionalno durovo in molovo ♦lestvico♦ in za srednjeveške ♦moduse♦. Kljub temu nekateri strokovnjaki ne vključujejo folklornih ♦lestvic♦1 ali ♦lestvic♦ iz glasbe zahodnih kultur v ta pojem.« (‹FR›, 90)
KM: ‹JON›, 308, se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50), ki med s. l. uvršča tudi nekatre folklorne ♦lestvice♦. Nadalje navaja tudi vrsto drugih s. l., med katerimi so nekatere uporabljene samo v eni skladbi, npr. šesttonska ♦lestvica♦, ki jo je Stravinski uporabil v Posvetitvi pomladi:
(‹JON›, 309)
KR: Pojem je nekoliko begajoč, saj bi se morale s. l. kot umetno izdelane ♦lestvice♦ razlikovati od »naravnih«, ki – domnevno – niso umetno narejene. Seveda gre tu predvsem za ♦lestvice♦, ki so jih skladatelji oblikovali za lastne potrebe, pogosto tudi za eno skladbo (v tem smislu je v D 1 delno upravičena omemba ♦modusa♦, ker se včasih celo ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ in ♦oblike vrste, serije♦ imenujejo ♦modusi♦ – gl. KM ♦modusa♦). Število s. l. je praktično neskončno, tako da v našem primeru predlagamo in obravnavamo le tiste, ki se najpogosteje uporabljajo.
GL: ♦alžirska lestvica♦, ♦dvojna harmonična lestvica♦, ♦enigmatična lestvica♦, ♦lidijska molova lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦madžarska durova lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦, ♦modus omejenih zmožnosti transpozicije♦, ♦napolitanska durova lestvica♦, ♦napolitanska molova lestvica♦, ♦oktatonska lestvica♦, ♦orientalska lestvica♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦superlokrijska lestvica♦, ♦večoktavna lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦, ♦zrcalna lestvica♦.
PRIM: ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦sintetični akord♦.
1 V izvirniku piše »folk scales«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.
NEM: synthetische Musik.
ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).
D: »Napačno dojeman, pogosto pa tudi s polemičnimi nameni rabljen naziv, s katerim se je elektronski ♦zvok♦ želel razglasiti za ‘umetnega’ v slabšalnem pomenu … Pojem spominja na umetne materiale, ki v nasprotju z naravnimi delujejo kot manjvredni.« (‹EH›, 340)
KM: Ne glede na njegove negativne pomenske konotacije (prim. MEYER-EPPLER 1954: 7, tj. KM ♦avtentične glasbe♦) se pojem (brez oziranja na le-te) lahko uporablja kot sopomenka ♦elektronske glasbe♦, zlasti tiste, ki je nastajala v zgodnjih petdesetih letih kot »♦elektronische Musik♦« v Kölnu, saj je bil cilj takšne glasbe izključna uporaba sintetičnih, tj. umetno izdelanih ♦zvokov♦. Po drugi strani se zato s. g. ne sme uporabljati kot sopomenka ♦konkretne glasbe♦, saj njeni zvoki niso v celoti ustvarjeno po sintetični, tj. elektronski poti.
KR: »Sintetična glasba« je povsem napačna oblika, saj je njena osnova »sintetika«, kar razume umetno izdelan material. Čeprav je elektronsko zvokovje izdelano na sintetičen način, ga ne moremo v nobenem primeru imenovati »sintetika«, saj bi bilo to zares slabšalno, kot je omenjeno v D.
V ‹FR›, 89, se s s. g. usmerja na »glasbo s kodirano izvedbo« (»coded–performance music«): »(Naziv za) glasbo, ki se proizvaja z elektronskimi sredstvi in nadzira s perforiranim trakom ali preluknjanimi karticami. Glasba s kodirano izvedbo, ki je vzbudila zanimanje javnosti na razstavi v Parizu leta 1929, izvira iz pianole in mehaničnih ♦orgel♦, ki so bile v modi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. V najzgodnejši obliki so štiri … ♦oscilatorje♦ nadzirali s perforiranim trakom ali preluknjano kartico. Leta 1945 se je razvila elektronska oprema za (takšen) nadzor frekvence, ♦intenziteti♦, ♦trajanja♦, vibrata in ♦ovojnice♦.« (‹FR›, 15–16) Mimogrede, »glasba s kodirano izvedbo«, ki je kot pojem ni moč najti nikjer, razen v ‹FR›, nima nobene zveze s s. g.
GL: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.
PRIM: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektroakustična glasba♦, ♦elektrofonska glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦glasba za trak♦ = (music for tape, tape music), ♦konkretna glasba♦ = (musique concrète♦), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.
ANG: synthesizer; NEM: Synthesizer; FR: synthétiseut; IT: sintetizzatore.
ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predloga sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).
D: Naziv za elektronsko napravo, sestavljeno iz različnih ♦modulov♦, s katero se, najpogosteje s ♦sintezo zvoka♦, lahko ustvari katerikoli ♦ton♦, ♦zvok♦ in/ali ♦šum♦. ♦Zvok♦ se lahko ustvari tudi z ♦generatorji♦ in/ali ♦oscilatorji♦ (zlasti z ♦generatorjem šuma♦ ali ♦oscilatorjem z nadzorom napetosti♦). V sintetizator se lahko tudi po elektroakustični poti, tj. z mikrofonom vnašajo zunanji, akustični ♦zvoki♦, ki se lahko nato obdelujejo. Obdelujejo se večinoma z ♦modulacijami♦ in razlilčnimi ♦filtri♦ ter dodatnimi napravami (z ♦obročnim modulatorjem♦, ♦napravo za zakasnitev♦ itn.). Vse operacije v sintetizatorju praviloma temeljijo na ♦nadzoru napetosti♦. Prvim ♦analognim sintetizatorjem♦ so sledili ♦digitalni sintetizatorji♦, ki jih v novi dobi upravljajo računalniki. Sintetizatorji se lahko uporabljajo v ♦elektronski glasbi♦ kot instrumenti pri ♦študiju elektronske glasbe♦, vendar so pri ♦izvedbah v realnem času♦ neizogibni kot ♦elektronski glasbeni instrumenti♦ tudi v ♦živi elektronski glasbi♦.
KM: V D se s., prek njegove raznolike uporabe v ♦elektronski glasbi♦, želi opredeliti kot profesionalno napravo. Glede na ET s. danes razumemo kot vsak instrumet, pri katerem se ♦zvok♦ proizvaja po sintetični poti, tj. ne glede na to, ali lahko s tem instrumentom obdelujemo, transformiramo. Vrsta današnjih komercialnih instrumentov za široko in amatersko rabo so v tem smislu tudi s., ne glede na njihove možnosti – poleg profesionalnih s., katerih možnosti so specifirane v D –, ki so izjemno omejene. Prav zaradi tega bi s. morali spadati med ♦elektronske glasbene instrumente♦, ne pa samo zaradi njihove specifične rabe v ♦živi elektronski glasbi♦.
GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦analogni sintetizator♦, ♦chorus♦ (D 2), ♦digitalni sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦filter♦, ♦generator(ji)♦, ♦kaleidofon (D 2)♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦MIDI♦, ♦modul♦, ♦modulski sintetizator♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control)♦, ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM), ♦oscilator(ji)♦,♦posnemovalnik♦ = (♦emulator♦), ♦razdelilna plošča♦ = (patch board), , ♦sekvencer♦ = (sequencer), ♦sinteza zvoka♦, ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (♦elektronski studio♦), ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live-electronics), ♦vzorčevalnik♦.
‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 219; ‹BKR›, V, 104; ‹CAN›, 535; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 175–185; ‹EH›, 336–339; ‹EN›, 235–240; ‹FR›, 89; ‹GR›, 179; ‹GRI›, III, 484–489; ‹GRJ›, II, 510–512; ‹GR6›, XVIII, 470–472; ‹HI›, 462–463; ‹HK›, 378–380; ‹HU›, 90–91; ‹IM›, 377; ‹KN›, 205–206; ‹LARE›, 1524; ‹MELZ›, III, 357; ‹P›, 294; ‹RAN›, 827–828; ‹RUF›, 496–498; ‹V›, 726
ANG: simultaneity
ET: Lat. simul = skupaj (‹KLU›, 673); pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).
KR: V KR ♦zvočnosti♦ (ki je po ‹RAN›, 771, sopomenka s.) se poudarja, da pomen tega pojma v ničemer ne odstopa od običajnega pomena in ga zato ne moremo razumeti kot tehnični pojem in/ali strokovno besedo v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, kar med drugim dokazuje tudi njegova raba v ‹ROS›, 229 (gl. KR ♦totalnega gledališča♦). Zato ni potrebe, da ga v Pojmovniku posebej obravnavamo, tudi kot možno nadomestilo za ♦akord♦.
GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦zvočnost♦ (D 2).
‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹JON›, 280–281; PRELE 1977: 84–110; ‹RAN›, 749; ‹V›, 683
ANG: symphonic jazz; NEM: sinfonischer Jazz, symphonischer Jazz.
ET: Grš. symphōnía = zvočna skladnost, soglasje, iz sýn = skupaj in phōné = glas, ♦zvok♦
(‹KLU›, 673); ♦jazz♦.
D: »Pojem, skovan v dvajsetih letih, delno v povezavi s poskusi (nekatere med njimi je sponzoriral Paul Whiteman), da se ♦jazz♦ poveže z oblikami (klasične glasbe), s tem pa je predhonik ♦third streama♦. Prizadevanje se je pojavilo, še preden se je ♦jazz♦ kot takšen identificiral, tako da obstaja določeno število del, kot npr. Appalachia (1896, rev. 1903) s podnaslovom ‘Variacije na staro suženjsko pesem’ Fredericka Deliusa, ki odkrivajo živ vtis idioma ameriške pesmi in plesa. Lahko bi rekli, da se je simfonični jazz začel z Gershwinovo opero Blue Monday (1922), čeprav se v enakem obdobju pojavi vrsta podobnih del …, med njimi dva baleta – Stvarjenje sveta (1923) Dariusa Milhauda in Within the Quota (1923) … Cola Porterja … Kljub temu je Blue Monday spodbudil Whitemana, da je naročil Rapsodijo v modrem (1924), brez dvoma najslavnejšo skladbo simfoničnega jazza. Gershwinova dela, ki so ji sledila, npr. Klavirski koncert (1925) in … Porgy in Bess (1935), lahko prištevamo k vrhuncem gibanja.« (‹GRJ›, II, 509)
GL: ♦jazz♦, ♦third stream♦ = (tretji tok).
‹GR6›, XVIII, 428; ‹HI›, 430
ANG: symmetrical series; NEM: symetrische Reihe.
ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦; iz sýn = skupaj tudi métron = ♦mera♦ (‹KLU›, 716); ♦serija♦.
D: 1) »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ …, pri kateri je en segment ♦obrat♦, ♦rakov postop♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ drugega ♦segmenta♦. Npr. drugi ♦heksakord♦ ♦vrste♦ je lahko ♦obrat♦ prvega ♦heksakorda♦.» (‹FR›, 89)
2) »Křenek definira simetrično vrsto kot ♦vrsto♦, pri kateri je drugi ♦heksakord♦ ♦rakov postop♦, ♦obrat♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ prvega ♦heksakorda♦. Rufer predlaga še bolj strnjeno definicijo. Dopušča, da je simetrična vrsta konstruirana na način, da je njegova druga polovica ‘zrcalna oblika’ prve polovice (tj. ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ ali ♦rakov obrat♦). Kljub temu meni, da se simetrični odnosi lahko uresničijo tudi na drugačne načine. Eden med njimi je lahko ♦transpozicija♦ drugega; vsak ♦segment♦ iz treh not (♦trikord♦) v ♦heksakordu♦ je lahko zrcalna oblika drugega; kakšna popolna ♦vrsta♦ je lahko zrcalna oblika kakšne njegove transformacije; itn.» (‹JON›, 306–307)
KM: D 2 nas napoti nanaslednje bibliografske vire: KRENEK 1939: 186; KRENEK 1940: 36; PERLE 1977: 27–30; RUFER 1966: 95–96.
KR: Obe D sta omenjeni iz razloga, da se pokažejo tipične nenatančnosti, ki prežemajo izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦, tudi v specializiranih priročnikih: 1) V D 1 se na začetku navaja ♦segment♦, čeprav je iz nadaljnjega besedila jasno, da je ta ♦segment♦ lahko samo ♦heksakord♦. 2) Iz D 2 je po drugi strani jasno, da ♦segment♦ ni nujno ♦heksakord♦, ampak je lahko manjši od ♦heksakorda♦ (npr. ♦trikord♦) ali pa je lahko cela ♦vrsta♦ simetrična kot zrcalna oblika kakšne njegove transformacije. (Simetričnost takšne ♦vrste♦ je zares vprašljiva!) 3) V D 2 se odvečno navaja »polovica vrste«, namesto »šesttonskega ♦segmenta♦« ali »♦heksakorda♦«. Tudi trinotni ♦segment♦ se v izvirniku ne imenuje ♦trikord♦.
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦osni ton♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦zrcalni obrat (vrste serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).
ANG: symmetrial scale; FR: gamme symétrique.
ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦ (‹KLU›, 716).
D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, pri kateri je spodnji ♦tetrakord♦ obrat zgornjega ♦tetrakorda♦.«
(‹FR›, 89)
KR: D ni pravilna, ker ne gre za obrat, temveč za transpozicijo.
GL: ♦lestvica♦, ♦osni ton♦, ♦sintetična lestvica♦.
PRIM: ♦oktatonska lestvica♦.
‹JON›, 309; ‹MI›, II, 220
ANG: signal; NEM: Signal; FR: signal.
ET: Poznolat. signale = znak, iz lat. signum = znak (‹DUD›, 673)
D: 1) »(Naziv za) vrsto električnih ♦impulzov♦, ki predstavljajo slišno ali vidno informacijo.« (‹FR›, 81)
2) »Naziv, ki se uporablja v elektroakustični tehniki za označevanje določenega koristnega ♦zvoka♦ (besede ali glasbe), ki nasprotuje ♦šumu♦«. (‹MI›, III, 703)
3) »Signal je osnovni pojem v teoriji informacij. Signale, ki jih pošiljatelj pošilja, prejemnik sprejema kot informacije. V komunikacijskem kanalu se signali uporabljajo kot nosilci informacij, ki jih opredeljuje zaloga določenih fizikalnih vrednosti. V glasbeni teoriji informacij … ♦ton♦ ni več ♦ton♦, temveč signal.« (‹EH›, 309)
KM: Namerno so omenjene tri D, da bi se vsaj delno ilustrirala raznolikost pomena tega popularnega pojma, ki se zaradi teh različnosti pogosto nenatančno uporablja, tj. niti kot tehnični pojem niti kot strokovna beseda. Zanimivo je, da D 3 sploh ne omenja pomena pojma znotraj teorije ♦elektronske glasbe♦. Tukaj je ta pomen vsekakor primaren, kot je vidno iz D 1 in 2.
GL: ♦sprožilni signal♦ = (♦triger♦).
‹CH›, 306; ‹GUI›, 21–22; ‹HO›, 935
